Prenosnik serotonina je sestavni membranski protein, ki ga najdemo v izobilju v človeških možganih. Premika nevrotransmiter serotonin iz prostora med sinapsami, sinaptične špranje, v presinaptične nevrone. Pri tem prekine delovanje nevrotransmiterja, ki stabilizira razpoloženje, in ga reciklira. Nevroni v možganih komunicirajo med seboj s pomočjo serotonina in podobnih snovi. Prisotnost te posebne beljakovine uravnava koncentracijo serotonina v sinapsi, spremembe ali motnje v sistemu prenašalcev serotonina pa imajo velike učinke na različne težave z duševnim zdravjem.
Najbolj prizadete so psihiatrične motnje, ki se ukvarjajo z nadzorom razpoloženja in impulzov. Nekatera specifična stanja vključujejo klinično depresijo, generalizirano socialno fobijo, alkoholizem in zlorabo substanc, posttravmatsko stresno motnjo (PTSD) in obsesivno kompulzivno motnjo (OCD). Nadaljnje raziskave sistema prenašalcev serotonina razkrivajo njegovo pomembno vlogo tudi pri drugih motnjah. Vzpostavljena je bila povezava med genom, ki je odgovoren za proizvodnjo prenašalca serotonina, genom za prenašalec serotonina (SERT) in dovzetnostjo za te motnje. Gen je na voljo v dveh dolžinah ali dveh “alelih” in oseba s celo eno kratko različico je izpostavljena večjemu tveganju za povezane težave z duševnim zdravjem.
Dolga različica alela ima ponavljajoče se nukleotidno zaporedje, ki naredi več prenašalcev serotonina. To na koncu vodi do tega, da je več serotonina na voljo za uporabo nevronom in drugim serotonergičnim celicam v telesu. Raziskave kažejo, da ima oseba, ki ima dva dolga alela, sposobnost, da izkoristi do dvakrat več serotonina kot oseba z dvema kratkima alelom. Določitev genetske variante SERT, ki je prisotna v DNK osebe, je obetavna pri določanju, kakšen pristop je treba uporabiti pri zdravljenju povezane psihiatrične motnje.
Presnova serotonina v določeni možganski regiji, amigdali, ki jo olajša sistem prenašalcev serotonina, v veliki meri določa, kako se človek odzove na strah. Reakcija telesa na strah je vpletena v številne zgoraj omenjene motnje. Pogosto se izkaže, da je klinična depresija, razširjeno stanje po vsem svetu, posledica dolgotrajnih negativnih čustev, ki izvirajo iz strahu. Raziskave kažejo, da generalizirana socialna fobija in različne druge anksiozne motnje izvirajo iz napačne ali pretirane interpretacije družbenih dogodkov možganov. Amigdala je odgovorna za interpretacijo signalov strahu v socialnih situacijah, pomanjkanje prenašalcev serotonina pa prispeva k pretiranemu odzivu možganske regije v teh situacijah.