Transgen je del genskega materiala enega organizma, ki se pojavi v DNK drugega organizma. Glede na številne dejavnike se transgen morda ne izraža, se lahko izrazi na način, ki je drugačen od tistega, ki ga opazimo v prvotnem organizmu, ali pa se v novem organizmu izraža na popolnoma enak način kot v prvotnem. Gen je identificiran kot transgen, če je bil sekvenciran pri eni vrsti in kasneje identificiran pri drugi.
Nekateri transgeni se pojavljajo naravno. Bakterije so na primer zelo spretne pri izmenjavi genetskega materiala, tudi med bakterijskimi vrstami, ker jim to omogoča hitro prilagajanje spreminjajočim se okoljem. To je eden od razlogov, zakaj je odpornost na zdravila zaskrbljujoča, saj bakterije ne morejo prenašati odpornosti na zdravila le na pripadnike svoje vrste, ampak tudi potencialno na pripadnike drugih vrst.
V drugih primerih se transgeni vstavijo z genskim inženiringom. Genetski inženiring se uporablja za vse, od ustvarjanja transgenih miši za laboratorijske raziskave do razvoja novih pridelkov, ki bodo odporni na sušo. V tem primeru se gen, ki nas zanima, identificira in vstavi v genom ciljnega organizma v upanju, da se bo izrazil po želji. Na primer, naslovnice so nastale v začetku 21. stoletja, ko je moški trdil, da je ustvaril zajca, ki je žarel v temi, tako da je v genom zajca vstavil gene meduze.
Transgen se lahko prenese na prihodnje generacije, kar je včasih vzrok za skrb za raziskovalce. Nekateri ljudje se bojijo, da bi transgeni organizmi, izdelani v laboratoriju, lahko oslabili divje populacije istih živali ali da bi lahko vstavljanje transgenov imelo nenamerne posledice, ki se bodo pokazale šele, ko bo prepozno. Kot odgovor na to zaskrbljenost se včasih med procesom genskega inženiringa ustvari sterilnost, kot pri transgenskih pridelkih, ki naj se ne bi mogli ponovno sejati.
Transgene je mogoče uporabiti in preučevati na več načinov. Transgen se lahko uporabi na primer za namen, kot je uvedba človeške DNK v laboratorijske živali, da bi preučevali človeško patologijo brez eksperimentiranja na ljudeh. Raziskovanje genske ekspresije ali pomanjkanja le-tega se lahko izvede tudi z uporabo transgenov in transgenskih organizmov. Ljudje so lahko na primer radovedni glede genov, ki se pri nekaterih živalskih vrstah zdijo neaktivni, in se sprašujejo, ali so ti geni relikti prednikov ali jih je mogoče spodbuditi k izražanju.