Skupnost ali lokalna trajnost je širok pojem, ki se nanaša na območje, zasnovano za učinkovito rabo energije in naravnih virov, pri čemer se zanaša predvsem samo nase. Prevoz, stanovanja in ustvarjanje delovnih mest se običajno upoštevajo pri izgradnji trajnostne skupnosti. Gradnja trajnostne skupnosti najpogosteje vključuje ustvarjanje močnega lokalnega gospodarstva, ki podpira lokalne kmete, ribiče in mala podjetja. Uporaba obnovljive energije skupaj z varčevanjem z energijo za zmanjšanje onesnaževanja je še en pogost del trajnosti skupnosti.
V fazi načrtovanja se običajno izbere koordinator za trajnostni razvoj, skupaj z vsaj enim vodjem, če je projekt posebej velik. Ti ljudje so zadolženi za zbiranje pravih vladnih uradnikov in strokovnjakov za oblikovanje in izvajanje načrta. V fazi načrtovanja vodje trajnostnega programa skupnosti običajno zbirajo ideje o trajnosti, ki so pomembne za njegove prebivalce. Nekdo lahko na primer poda idejo, kako nahraniti lokalne brezdomce s hrano, pridelano iz skupnega vrta. Običajno so začrtani tudi jasni cilji, kot je zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za določen odstotek.
Ko prakticirajo trajnost skupnosti, se prebivalce pogosto spodbuja, da podpirajo lokalne proizvajalce hrane tako, da kupujejo živila neposredno s kmečke tržnice in ne od velike verige trgovcev na drobno. Program skupnega nakupa hrane na primer podpira lokalne kmete ali ribiče, hkrati pa zmanjšuje odvisnost skupnosti od zunanjih virov. Poleg tega je mogoče prebivalce spodbuditi k bolj zdravemu prehranjevanju z manjšo porabo in nakupom hrane, ki jo proizvajajo pridelovalci z relativno majhnim vplivom na lokalno in okoliško okolje.
Nekatere jurisdikcije, ki izvajajo trajnost skupnosti, se odločijo za uradno izobraževanje državljanov o okoljskih zadevah zgodaj. V tem primeru se otroci pogosto spodbujajo, da že zelo zgodaj postanejo okoljsko pismeni in aktivni v svoji skupnosti. Iste jurisdikcije lahko ponujajo tudi izobraževanje odraslih o sorodnih zadevah, zlasti o tem, kako postati bolj družbeno in okoljsko odgovoren med vodenjem kmetije, ribištva ali malega podjetja. Poleg tega je kulturno izobraževanje, kjer domačini poučujejo in se učijo o dediščini skupnosti, včasih pomemben del trajnostnega načrta skupnosti.
Trajnost skupnosti lahko zajema veliko različnih vidikov vsakdanjega življenja od tega, kje se kupuje hrana in kaj se otroci učijo v šoli, do obvladovanja onesnaževanja. Ta način življenja pa se za vsako skupnost razlikuje. Nekatere skupnosti dajejo poudarek duhovnosti, druge pa duhovnosti niti ne štejejo za dejavnik trajnosti skupnosti. Na splošno je najpogostejši vidik pripravljenost biti okolju prijazen in ustvariti skupnost, ki lahko poskrbi za prihodnje generacije.
SmartAsset.