Kaj je trajno pooblastilo za zdravstveno varstvo?

Pooblastilo je pravni dokument, ki imenuje nekoga, ki dejansko deluje kot pooblaščenec koncedenta in omogoča zastopniku, da sprejema pravne odločitve v imenu koncedenta. Lahko je splošne ali specifične narave. Trajno pooblastilo za zdravstveno varstvo je tisto, ki zastopniku posebej daje pooblastilo za sprejemanje odločitev o zdravstvenem varstvu za koncedenta. Ker gre za trajno pooblastilo, ne preneha z nesposobnostjo koncedenta kot druga pooblastila.

Pooblastilo je tudi pravno orodje, ki omogoča osebi, da v njeni odsotnosti nekomu drugemu da pooblastilo za dokončanje poslovnih poslov ali podpisovanje pravnih dokumentov. Lahko preneha ob določenem času v skladu s pogoji pooblastila ali ob smrti koncedenta. Tradicionalno preneha tudi s fizično ali duševno nezmožnostjo koncedenta. Ker se to pogosto zgodi, ko oseba potrebuje nekoga drugega, da lahko nastopa v njenem imenu, je zakon ustvaril trajno pooblastilo, ki ne preneha z nesposobnostjo koncedenta. Trajno pooblastilo preneha samo s smrtjo koncedenta ali če ga prekliče koncedent.

Vsako vrsto pooblastila lahko naredite trajno z dodajanjem ustreznega jezika v dokument. Trajno pooblastilo za zdravstveno varstvo je običajna oblika, ki se uporablja posebej za to, da drugi osebi daje pravico do odločanja o zdravljenju ali zadržanju zdravljenja. Trajno pooblastilo za zdravstveno varstvo se od življenjske oporoke razlikuje po tem, da so v oporoki določene želje izdelovalca, vendar ne imenuje nekoga za svojega pooblaščenca.

Dajalec trajnega pooblastila za zdravstveno varstvo lahko dokument naredi tako specifičen ali splošen, kot želi. Dajalec koncesije lahko na primer določi, da ima zastopnik pooblastilo za sprejemanje odločitev o zdravljenju, vendar ne za prekinitev zdravljenja ali odstranitev življenjske podpore. Znotraj Združenih držav bo državna zakonodaja določila, kateri jezik se zahteva v trajnem pooblastilu, če želi koncedent pooblastiti zastopnika za prekinitev življenjskega preživljanja ali zadržanje življenjske preživnine; vendar večina držav zahteva določeno vrsto zelo specifičnega jezika, preden lahko zastopnik sprejme te odločitve v imenu koncedenta.