Toženec v sporih majhne vrednosti je tisti, ki ga tožnik toži na sodišču za spore majhne vrednosti. Zakonodaja običajno zahteva, da tožnik toženi stranki vroči tožbeni zahtevek, ki je kopija pritožbe in ukaz toženi stranki, da pride na sodno obravnavo. Obtoženci morajo pogosto nastopiti na sodni obravnavi, da bi se izognili odločitvi o zadevi brez njih ali da bi se izognili zamudi pri izgubi zadeve. Obdolženec lahko od sodišča zahteva, da zadevo zavrne, in če je zahteva zavrnjena, lahko toženec vloži pravno obrambo, da bi poskušal dobiti zadevo. Če je tožnik toženi stranki odškodninsko odgovoren, lahko tožena stranka vloži tožbo s tožbo.
Prvi odgovor toženca v sporih majhne vrednosti po prejemu tožnikovega zahtevka je pogosto vložitev »odgovora« na določen datum ali pred njim. “Odgovor” je možnost tožene stranke, da zavrne zahtevke, ki jih je proti njemu vložil tožnik. Pogosto ne vključuje pravnih zagovorov ali podrobnih pojasnil, temveč “da” ali “ne” trditvam, s kratkimi podrobnostmi, kadar je to potrebno. Sodišča lahko izdajo sodbo zoper obdolženca, če je vložen odgovor »ne«. Tožena stranka v sporih majhne vrednosti lahko nato poskuša rešiti zadevo s tožniki, da se izogne sodni obravnavi. Če se oba strinjata, da bosta zadevo rešila, bosta stranki poravnavo sklenili v pisni obliki, jo podpisali in predložili sodišču pred ali na dan sojenja.
Nekatere jurisdikcije zahtevajo, da se stranke na sodišču za spore majhne vrednosti udeležijo mediacije pred sojenjem. V jurisdikcijah, kjer mediacija ni obvezna, toženci v sporih majhne vrednosti pogosto poskušajo mediacijo, ko potrebujejo pomoč tretje osebe, da dosežejo poravnavo. Mediacija je postopek, s katerim nepristranska tretja oseba, mediator, poskuša olajšati kompromis med tožnikom in tožencem. Nekatera sodišča opravljajo storitve mediacije, pogosto pa so strankam na voljo tudi profitne in neprofitne storitve mediacije. Številne stranke se lahko obravnavi izognejo s pomočjo mediacije, če pa poravnava ni dosežena, se mora obdolženec pripraviti na zagovor na sodišču.
Sodnik za spore majhne vrednosti bo pogosto obravnaval nasprotno tožbo ali zahtevek tožene stranke na istem zaslišanju. Tožena stranka v sporih majhne vrednosti ima možnost tožiti tožnika za odškodnino, vendar se zahtevek tožene stranke ne sme uporabiti za vložitev pravne obrambe. Številne jurisdikcije zahtevajo, da tožena stranka v isti zadevi vloži tožbo, sicer izgubi pravico, da pozneje toži tožnika.