Čeprav se besede lahko uporabljajo za opis drugih vrst zahtevkov, se izraz “pravda zaradi zahtevkov” na splošno uporablja za spore, ki nastanejo med zavarovalnico in njenim zavarovancem ali med zavarovalnico in nekom, ki ga je zavarovanec oškodoval. Zavarovalnice so dolžne plačati škode iz naslova nezgod, ki jih zavarovanec kupi po zavarovalni polici. V nekaterih primerih zavarovalnica zavrne odgovornost za škodo, v tem primeru pa postane možnost tožbenega zahtevka. Če zavarovanec ali nekdo, ki je oškodovan z ravnanjem zavarovanca, vloži tožbo za zagotovitev odškodnine za škodo, ki jo je zavarovalnica zanikala, naj bi se stranki lotili odškodninskega spora.
Najpogostejši primer tožbe, ki se lahko konča s sodnim postopkom, je prometna nesreča. V večini jurisdikcij morajo vozniki skleniti zavarovanje odgovornosti, če se ugotovi, da so odgovorni za prometno nesrečo. Če potniki v avtomobilu, ki je bil udeležen v trčenju, nočejo sprejeti izvensodne poravnave za svoje poškodbe ali če zavarovalnica zanika odgovornost, mora zavarovalnica tožiti tožbo.
V resnici se vodenje odškodninskih sporov pogosto začne že dolgo pred vložitvijo tožbe. Medtem ko se nekatere škode, ki jih vloži zavarovanec ali oškodovanec, poravnajo enostavno in hitro, mnoge ne. Ko postane očitno, da zavarovanec ali oškodovanec ni pripravljen sprejeti prvotne odškodninske ponudbe zavarovalnice, zavarovalnica običajno preda primer svojemu oddelku za upravljanje škod. Oddelek za upravljanje terjatev je pogosto sestavljen iz vsaj enega odvetnika in več strokovnjakov za upravljanje terjatev. Naloga ekipe za upravljanje terjatev je preprečiti dejanske tožbe.
Če postane pravda neizogibna, se zahtevek običajno preda pravnemu svetovalcu zavarovalnice. Stroški sodnih sporov so lahko za zavarovalnico precej visoki, ko je dejanska tožba vložena. Zavarovalne terjatve so civilne tožbe in jih zato sproži tožnik oziroma oškodovanec, ki vloži zahtevek proti odgovorni stranki. Tehnično je treba tožbo vložiti proti zavarovancu in ne proti zavarovalnici; vendar je zavarovalnica pogosto dolžna zagotoviti pravno svetovanje in braniti zavarovanca. Če tožba med sodnim postopkom ne bo rešena, se zadeva nadaljuje v sojenje in sodnik ali porota določita odgovornost.