Delničar podjetja, ki meni, da je bila storjena napaka, ki škoduje družbi, lahko vloži tako imenovano tožbo za izpeljan delničar. Delničar ne vloži vloge v svojem imenu, temveč v imenu družbe. Takšna tožba se pogosto vloži proti upravnemu odboru korporacije ali komu drugemu v hierarhiji upravljanja korporacije in pogosto navaja nekakšno obliko slabega upravljanja, za katero delničar meni, da škoduje družbi.
Delničar ima pravico vložiti tako tožbo od dneva domnevne napake in po ugotovitvi statusa in po pravilnem korporativnem postopku. Običajno je tožba z izpeljanim finančnim instrumentom delničarja primerna, kadar bi lahko zavrnitev upravnega odbora uveljavljanja korporativne pravice škodila družbi. To vrsto tožbe uveljavljajo delničarji v imenu družbe, družba pa postane tožnik v zadevi.
Na splošno je upravni odbor vpleten v neko vrsto goljufije, je preplačan ali izkorišča priložnosti podjetja, ko je vložena tožba v zvezi z izvedenim finančnim instrumentom delničarjev. Izpeljana tožba se razlikuje od neposredne tožbe. V neposredni tožbi je moral akt upravnega odbora neposredno vplivati na osebne finance delničarja. Običajno se neposredno ukrepa, ko upravni odbor krši fiduciarno dolžnost. Nasprotno pa tožba izpeljanega delničarja ni osebna; namesto tega skuša zaščititi družbo kot subjekt.
Delničar mora imeti pravno legitimacijo, da lahko začne tožbo o izpeljankah delničarjev. To pomeni, da morajo biti reprezentativni delničarji v času očitanega dejanja ali opustitve delničarji in morajo biti večinski delničarji. Korporativni postopek se od države do države razlikuje, a ne glede na postopek ga mora delničar upoštevati. Korporativni postopek na splošno narekuje, da delničarji najprej pisno zahtevajo, da upravni odbor sam nadaljuje tožbo. Če upravni odbor zavrne, se lahko v določenem roku vloži tožba izpeljanega delničarja.
V večini držav so stroški vnosa takšne tožbe povezani s končnim rezultatom. Če tožba delničarja prinese znatne koristi za družbo, mora družba plačati delničarjeve pravne stroške. Nasprotno, če je bila tožba z izpeljanim finančnim instrumentom delničarja vložena brez razumnega razloga ali z neustreznim namenom, se lahko družbi/tožniku naloži plačilo pravnih stroškov.
Številne države imajo zakonsko določbo, imenovano »pravilo poslovne presoje«. Pravilo poslovne presoje izhaja iz običajnega prava in narekuje, da tožba izpeljanega delničarja zahteva jasen dokaz zlorabe diskrecijske pravice. Prav tako določa, da se sodišče ne bo vpletlo v poslovne odločitve upravnega odbora, če je uprava ravnala v dobri veri. Če ni mogoče dokazati zlorabe diskrecije ali slabe vere, bo upravni odbor zaščiten v zaprtem primeru.