Zgornji file je kos mesa, ki izvira približno iz sredine hrbta živali. Običajno izrezano iz govejega mesa, prihaja iz tik pod filejem, če si predstavljate žival, ki stoji pokonci. Kot kos mesa, se zgornji hrbet ali zgornji hrbet običajno šteje za boljšega od spodnjega, ki je običajno trše in ni tako okusnega. Zgornji file je lahko zelo lep kos govedine, vendar ni nujno najbolj okusen in ni tako drag ali nežen kot filet.
Lonec je na splošno predel krave blizu zadnjega dela, vendar tik pred zadnjim delom krave, ki se pogosto imenuje okrogla. Celotna regija ima na vrhu hrbet, ki je od zgornjega ledja ločen z drugim kosom mesa, imenovanim filet. Pod zgornjo stranjo se nahaja spodnji hrbet, ki je precej slabše kvaliteten kos mesa in je veliko manj mehak kot zgornji del. Iz te regije lahko prihajajo številni različni kosi zrezkov, vključno s francoskim filet mignon ali filetom in zrezkom porterhouse.
Mnogi mesarji in ljubitelji zrezkov menijo, da je porterhouse najboljši zrezek, ki je na voljo iz kosa govejega mesa. Ta rez vključuje dve različni mišici, pri čemer je del zrezka iz zgornjega fileja, drugi del pa iz fileja. Z vključevanjem obeh mišic ima zrezek mehkobo zgornjega fileja in globok okus fileja. Ta vrsta zrezka običajno ni marinirana in pogosto uživamo v kuhanem samo na srednjem nivoju ali tik pod srednje z nekaj rožnate barve v notranjosti.
Nekateri ameriški mesarji označujejo kosi zgornjega fileja kot chateaubriand, čeprav je to precej zmedeno, saj francoski mesarji in kuharji uporabljajo izraz za označevanje rezine fileja, podobnega filet mignon. Ime sirloin izvira iz izpeljanke starofrancoske besede surlonge, ki je pomenila »nad ledja« ali »nad ledjem«. Številne legende so nastale zaradi narave besede “sirloin” v angleščini in njene navidezne podobnosti s predpono “sir”, ki se uporablja v angleškem viteštvu.
Najpogostejša zgodba je, da je bil angleški kralj Henrik VIII tako zadovoljen, ko je večerjal obrok, da se je odločil, da bo počastil govedino, v kateri je užival. Nekatere legende kažejo, da je kos mesa poimenoval “Sir Loyne iz Beefeja”, Samuel Johnson pa je ta del apokrifa celo omenil v svojem slovarju angleškega jezika. Zgodnje pisne rabe besede pa so jo jasno pisali surloin, kar kaže na njene starofrancoske korenine in ne na bolj zabavno etimološko besedno igro.