Fenitoin je antiepileptično zdravilo, ki se uporablja samostojno ali v kombinaciji z drugimi antiepileptiki za zdravljenje napadov, povezanih z epilepsijo. Toksičnost fenitoina se lahko pojavi, če se ravni fenitoina dvignejo nad terapevtske ravni. Simptomi zastrupitve s fenitoinom lahko vključujejo zmedenost, zamegljen vid in nejasen govor ter se lahko pojavijo tudi na terapevtskih ravneh. Če se pri bolniku, ki jemlje fenitoin, pojavi kateri od teh simptomov ali če obstaja sum na preveliko odmerjanje fenitoina, je treba poiskati nujno zdravniško pomoč.
Pomembno je, da se dosežejo terapevtske ravni zdravila za zdravljenje epilepsije in preprečevanje epileptičnih napadov. To lahko zahteva občutljivo prilagajanje začetnega odmerka in redno spremljanje terapevtskega zdravila, da preprečimo previsoko raven. Povečanje prilagajanja odmerkov je običajno zelo majhno zaradi farmakokinetike fenitoina.
Presnova fenitoina poteka predvsem v jetrih in nanjo močno vplivajo encimi citokroma P450. Na te encime lahko vplivajo sočasna zdravila, ki jih lahko inducirajo ali zavirajo, kar povzroči posledično spremembo ravni fenitoina. Presnova fenitoina se prav tako razlikuje od osebe do osebe, zato je treba za bolnika določiti odmerke.
Nekateri primeri zdravil, ki lahko povzročijo toksičnost fenitoina, vključujejo druge antiepileptike, kot sta karbamazepin ali topiramat; nekatera zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje gastroezofagealnega refluksa (GERB), kot sta omeprazol in cimetidin; in estrogeni, ki jih vsebujejo nekatere peroralne kontracepcijske tablete ali hormonsko nadomestno zdravljenje (HRT). Seznam zdravil, ki lahko vplivajo na fenitoin, je obsežen. O kakršnih koli sočasnih zdravilih, vključno s homeopatskimi ali komplementarnimi zdravili, se je treba posvetovati z zdravnikom, ki ga je predpisal. Spremembe odmerkov sočasnih zdravil lahko vplivajo tudi na raven fenitoina.
Novorojenčki in starejši so še posebej dovzetni za toksičnost fenitoina in zato potrebujejo še natančnejše spremljanje. Nekatera stanja lahko povzročijo tudi nagnjenost bolnikov k razvoju toksičnosti. Ti vključujejo nosečnost in hipoalbuminemijo ali nizke ravni albumina, ki so lahko posledica podhranjenosti ali nefrotskega sindroma. Uživanje alkohola lahko poveča tudi raven fenitoina, zato se mu je treba izogibati.
Če se pri bolniku, ki jemlje fenitoin, pojavijo znaki toksičnosti, ki vključujejo, vendar niso omejeni na spremembo duševnega stanja ali zmedenost, zamegljen vid, nejasen govor in izgubo koordinacije, je treba poiskati nujno zdravniško pomoč. Toksičnost fenitoina se šteje za nujno medicinsko pomoč in če se ne zdravi, lahko povzroči komo in ima srčno-žilne učinke.
Glede na stopnjo toksičnosti bo morda potrebna hospitalizacija. Zdravljenje je simptomatsko in lahko vključuje razstrupljanje z ogljem. Za nadaljnje spremljanje bodo morda potrebni psihiatrični ali nevrološki posveti, odmerjanje fenitoina pa bo skrbno prilagojeno, da se prepreči nadaljnja toksičnost.