Titracija žveplove kisline je postopek iskanja molarnosti bazične raztopine z uporabo žveplove kisline kot titranta. Titrant, ki je snov, katere koncentracija je natančno znana, se dodaja raztopini neznane koncentracije, dokler reakcija ne poteka v celoti. To so lahko meritve s kemičnim indikatorjem ali indikatorjem pH. Nato se lahko izvede izračun na podlagi znane koncentracije titranta in količine titranta, potrebne za nevtralizacijo neznane snovi. Ta izračun omogoča znanstvenikom, da določijo molarnost ali kemično težo neznane snovi.
Prvi korak pri razumevanju titracije žveplove kisline je razumevanje pojma mol. V kemiji je mol katere koli snovi gramski ekvivalent njenega masnega števila. Masno število je skupna teža elementa ali spojine, zato je za ogljik-12 masno število 12. To pomeni, da en mol ogljika-12 tehta 12 gramov. Moli se uporabljajo kot metoda za merjenje količin določenih kemikalij v reakcijah.
Kisline in baze reagirajo med seboj, da nastane voda in sol. Baza je snov s pH med 8 in 14, kislina pa snov s pH med 1 in 6. Nevtralna točka na pH lestvici je 7, kar pomeni, da raztopina ni ne kisla ne bazična. Če zmešamo enake količine kisline pH 1 in baze pH 14, bo imela nastala raztopina pH 7. Ta reakcija poteka med titracijo žveplove kisline.
Vsaka snov pri titraciji žveplove kisline je v vodni obliki, kar pomeni, da je raztopljena v vodi. Žveplova kislina, ki je titrant z znano molsko vrednostjo, je v vodi določene koncentracije. Druga snov, na primer natrijev hidroksid, je v vodni raztopini, vendar njena količina v raztopini ni znana. Kemične reakcije so zelo učinkovite, saj se pri tem ne izgubijo nobene snovi. Ko žveplova kislina reagira z natrijevim hidroksidom, nastane voda in natrijev sulfat.
Postopek titracije žveplove kisline vključuje dajanje določene količine neznane raztopine v čašo in določene količine žveplove kisline v bireto, napravo za dodajanje določenih količin snovi drugim snovem. V bazično raztopino dodajamo kislino, dokler pH meter ne pokaže 7, kar pomeni, da je baza nevtralizirana. Količina žveplove kisline, dodane raztopini na tej točki, je enaka količini osnovne snovi, ki je prisotna v raztopini neznane molarnosti. Kemiki nato na podlagi znanih vrednosti izračunajo specifično molsko količino neznane raztopine.