Tikbalang je mitsko bitje, ki ga najdemo v filipinski folklori. Opisan je kot hibrid napol konj, pol človek. V nasprotju s kentavri zahodne domišljije naj bi imel tikbalang glavo, včasih pa tudi kopita, s telesom visokega in mišičastega moškega. Noge tikbalanga naj bi bile tako dolge, da se mu kolena, ko se usede, dvignejo višje od glave.
Obstaja veliko zgodb in prepričanj o tikbalangu, od katerih so nekatera celo nasprotujoča si. Vraževerje s severa, na primer, nam pove, da je tikbalang nagajivo bitje in da se pogosto potegavščine z svojeglavimi popotniki. Eden njegovih najljubših trikov je, da povzroči, da žrtve izgubijo pot, dokler ne postanejo nore. Pravijo, da je edini način, da se osvobodite nadzora tikbalanga, da obrnete srajco navzven.
Druge legende prikazujejo tikbalang kot pošast noči z rdečimi očmi. Ta različica tikbalanga ga predstavlja kot strašno bitje, resnično nevarnost za ljudi. Verjame se, da ko je jezen – in se zlahka razjezi – s kopiti stopa po ljudi, dokler ne umrejo. V teh zgodbah tikbalang vedno spremlja smrad po zažganih laseh in kadi velike cigare.
Ne glede na to, kakšen tikbalang je, obstaja splošno soglasje, da je ukročen tikbalang odličen služabnik, ki bo naredil vse, kar mu poveljuje gospodar. Vendar pa je ustrezen način ukrotitve tikbalanga v razpravi. Nekateri pravijo, da je skrivnost v njegovi gosti grivi las, ki skrivajo tri nenavadno dolge in močne pramene. Ko se eno od teh pramenov oskubi, tikbalang postane ukročen. Drugi zahtevajo bolj fizičen pristop, ki vključuje skakanje bitja na hrbet in zadušitev, dokler se ne pokori.
Na starih podeželskih območjih ljudje še vedno šepetajo o ženitvi tikbalanga, ko je med nenadnim nalivom mogoče videti sonce, ki pripeka na nebu. Zanimivo je, da v nobenem mitu ni omembe ženskih tikbalangov, tako da lahko kdo ugiba, kdo bi lahko bila nevesta.