Tihi partner je poslovni partner, ki ni vpleten v javnost s podjetjem, s katerim je povezan. Običajno tudi tihi partner nima nobene zveze z vsakodnevnim nadzorom poslovanja. Lahko se imenuje tudi preprosto vlagatelj ali delničar.
Te vrste partnerjev so običajno lastniki dela podjetja. To pomeni, da so upravičeni do deleža dobička, ki ga ustvari podjetje. Odstotek dobička, do katerega je tihi družbenik upravičen, je odvisen od pogojev družbene pogodbe.
Obstaja več razlogov, zakaj si oseba morda želi biti tihi partner. Morda želi vložiti kapital v nov posel, da bi pridobil prednosti rasti tega podjetja, vendar morda ne želi dejansko voditi podjetja. Tihi vlagatelj ima številne druge prednosti, zaradi katerih je ta oblika lastništva podjetja za nekatere tudi privlačna.
Nekateri posamezniki bodo morda želeli postati tihi partnerji, ker želijo svoje bogastvo obdržati v tajnosti ali ker ne želijo, da bi jih videli kot vir denarja za perspektivne podjetnike. Z drugimi besedami, takšni ljudje morda želijo vlagati v podjetja, vendar morda ne želijo, da drugi vedo, da imajo za to denar. Če ostanejo tiho, lahko vlagajo, ne da bi postali znani kot premožni, zato niso dovzetni za to, da bi jih drugi prosili, da podpirajo podvige.
V drugih primerih bodo tihi partnerji morda želeli vlagati v novo ali rastoče podjetje, vendar morda ne želijo, da drugi vedo, da to počnejo, ker bi javno obveščanje o njihovi vpletenosti pri zagonu lahko vplivalo na njihov dolgoročni poslovni model. Na primer, podjetje za programsko opremo bo morda želelo kupiti delež v nastajajočem tehnološkem podjetju v upanju, da bo končno lahko vključilo novo tehnologijo v svojo obstoječo linijo programske opreme. Če bi konkurenti vedeli, da je podjetje za programsko opremo partner v nastajajočem tehnološkem podjetju, bi to lahko konkurente nakazalo glede prihodnjih poslovnih načrtov.
Imeti tihega partnerja je lahko koristno tudi za druge partnerje v podjetju. Imenovani ali znani partnerji podjetja dobijo priliv kapitala od tihega vlagatelja, vendar lahko ohranijo vsakodnevni nadzor nad podjetjem. Imenovani partnerji dejansko lahko sprejemajo vse javne odločitve, vendar imajo dodatno osebo, s katero si lahko delijo tveganje.