Timozin beta 4, prvotno odkrit v timusni žlezi, najdemo v skoraj vseh vrstah celic. Hormon timusa, ki vsebuje 43 aminokislin, je prisoten v skoraj vseh vrstah in ga pripisujejo regeneraciji celic in celjenju ran. Uravnava nastajanje in razgradnjo aktina, spojine, ki tvori mikrofilamente v celicah, podpira gibljivost celic in omogoča krčenje mišičnih celic. Prav tako uravnava vnetja, obnavlja srčne celice po srčnem napadu in zdravi poškodbe roženice v očesu.
Največjo gostoto timozina beta 4 najdemo v tekočini iz rane in v krvnih ploščicah. Ne sproži neposredno rasti celic in tkiv, ampak deluje na druge spojine, ki ščitijo, preoblikujejo in regenerirajo poškodovana tkiva. Gen za polipeptid postane aktiven kmalu po nastanku rane in je eden prvih, ki to stori med odzivom na poškodbo. Poleg zmanjšanja vnetja v koži, srcu in roženici lahko beta timozini preprečijo celično smrt, omogočijo pospešitev proizvodnje kolagena za popravilo kože in spodbudijo rast krvnih žil.
Druge funkcije se pripisujejo tudi timozinu beta 4. Diferenciacijo matičnih celic kot tudi diferenciacijo možganskih celic uravnava polipeptid. Prav tako uravnava migracijo celic. Na ta način se pomaga pri celjenju roženice, ker tam ni krvnih žil. Dajanje beta-timozinov v kapljicah za oko pomaga pospešiti ta proces in pomaga tudi pri oprijemanju roženice na osnovno tkivo.
Limfno specifična oblika timozina beta 4 omogoča T celicam ali belim krvnim celicam v koži, da ublažijo vnetje. Znanstveniki tudi verjamejo, da bi lahko imel vlogo pri nizu dogodkov, ki vodijo do prekomernega vnetja, povezanega s septičnim šokom. Beljakovina je uporabna za zdrave ljudi, pa tudi za nekoga s stanjem, ki vpliva na sposobnost telesa, da se zdravi, kot je sladkorna bolezen.
Vpliv timozina beta 4 na celjenje ran izhaja iz njegove sposobnosti, da spodbudi celice, da migrirajo po območju rane. Domneva se, da stimulira beljakovino, imenovano ekspresija ziksina, ki nadzoruje aktinske citoskelete celic, da se lahko preselijo na področja, ki jih potrebujejo. Thymosin beta 4 igra ključno vlogo pri omogočanju, da se telo samozdravi, in je bil uporabljen v različnih zdravilih za pospešitev procesa celjenja.