Milijoni ljudi po vsem svetu trpijo zaradi motenj spanja, vključno z apnejo v spanju, nespečnostjo, narkolepsijo in sindromom nemirnih nog. Za diagnosticiranje teh pogostih bolezni lahko zdravniki od pacienta zahtevajo, da opravi test za motnje spanja, ki se običajno opravi čez noč v kliniki za motnje spanja. Med testom motenj spanja se izvajajo meritve za kategorizacijo faz spanja in odkrivanje morebitnih nepravilnosti spanja. Podatke iz testa motenj spanja razlaga usposobljen zdravnik, ki nato ugotovi, ali motnja spanja obstaja ali ne.
Test motenj spanja lahko vključuje polisomnograme, ki jih pogosto imenujemo študije hitrega gibanja oči, in večkratne teste latence spanja. Pri teh preiskavah mora bolnika spremljati tehnik spanja. Od pacienta se običajno zahteva, da pride v študijo približno dve uri pred svojim običajnim časom spanja, in ga prosimo, da se vzdrži pitja pijač z alkoholom ali kofeinom za določen čas pred študijo, da dobi točen odčitek.
Preden bolnik zaspi, so mu elektrode začasno pritrjene na brado in glavo ter nad veke. Elektrode zajemajo električne signale, ki jih proizvajajo možgani, in pomagajo pri beleženju mišične aktivnosti. Informacije se nato prenašajo po žicah in beležijo skozi test motenj spanja na trakove papirja.
Med študijo čez noč testi spremljajo tudi stanje spanja osebe. Ta stanja vključujejo hitro gibanje oči in nehitro gibanje oči, ki ju merimo z aparati za elektromiogram in elektrookulogram. Oseba z zdravimi vzorci spanja običajno izmenjuje dva vzorca spanja vsakih 90 minut in ima približno pet ciklov hitrega gibanja oči in nehitroga gibanja oči vsako noč. Druge stvari, ki se spremljajo med študijo spanja, vključujejo, koliko časa bolnik potrebuje, da zaspi, in čas, potreben za hitro gibanje oči.
Med testom motenj spanja se z elektrokardiogramom natančno spremljata tudi človekov srčni utrip in dihanje. Tehnik za spanje bo opazoval bolnika in zabeležil morebitne spremembe njegovega dihanja ali srčnega utripa. Običajno ima oseba z motnjo spanja, zlasti apnejo v spanju, primere, ko med spanjem za trenutek preneha dihati. Število in dolžina takih epizod se zabeleži.
Test večkratne latence spanja se običajno izvaja v laboratorijih za spanje po testu motenj spanja pri ljudeh, za katere obstaja sum, da imajo narkolepsijo. Ta test se opravi zjutraj in določa čas, ki je potreben, da oseba čez dan odkima. S testom človek večkrat drema v rednih intervalih. Oseba z narkolepsijo običajno zaspi čez dan v manj kot petih minutah.