Glukoza je preprost sladkor, znan tudi kot monosaharid, ki kroži v krvnem obtoku in zagotavlja vsem celicam v telesu gorivo, ki ga potrebujejo za bistvene funkcije. Analiza glukoze, včasih imenovana tudi test glukoze, je postopek analize snovi, da se ugotovi, ali vsebuje glukozo, in če da, v kakšni koncentraciji. V medicini se ta test najpogosteje uporablja za merjenje koncentracije glukoze v telesu za diagnosticiranje in obvladovanje presnovnih težav, kot je sladkorna bolezen. Vzorci urina ali krvi se lahko uporabljajo za medicinske teste glukoze, vendar serum, pridobljen iz vzorcev krvi, daje najbolj natančne rezultate. Obstaja več različnih načinov za izvedbo testa glukoze, vendar sta dve glavni vrsti kemični testi, ki so relativno poceni in enostavni za izvedbo, in novejši encimski testi, ki so natančnejši, vendar zahtevajo tudi več časa in sredstev.
Zdravniki najpogosteje izvajajo teste glukoze za diagnosticiranje sladkorne bolezni, hiperglikemije ali visoke ravni glukoze v krvi ter hipoglikemije ali nizke ravni glukoze v krvi. Eden od običajnih testov, ki se izvaja v ta namen, se imenuje test tolerance za glukozo. Pri tem testu se opravi test glukoze, da se analizira, kako hitro se določena količina glukoze presnovi v telesu. Za podobne namene se lahko uporabi tudi krvni test na tešče. Preizkuša raven glukoze v krvi po 12 urah posta in se običajno izvaja za testiranje gestacijske sladkorne bolezni.
Spremljanje ravni glukoze pri ljudeh z diagnozo sladkorne bolezni je še ena pogosta uporaba testov glukoze. Oseba s sladkorno boleznijo ima višje ravni glukoze od običajne, kar lahko povzroči resne bolezni in smrt. Da bi pomagali vzdrževati normalno raven glukoze v krvi, se pogosto vzame majhen vzorec krvi in se uporablja analiza glukoze za določanje koncentracije glukoze v krvi. Za izvedbo tega testa se pogosto uporablja merilnik glukoze. Testi glukoze se lahko izvajajo tudi za nemedicinske namene, na primer za analizo vsebnosti sladkorja v rastlinskih izvlečkih in različnih izdelkih v živilski industriji.
Najpogostejša kemična metoda izvajanja glukoznega testa je analiza z dinitrosalicilno kislino (DNS), ki je bila prvič uvedena leta 1955. Razvite so bile natančnejše metode encimskega merjenja glukoze, ki se danes pogosteje uporabljajo v medicini. Encimski testi uporabljajo različne reaktivne spojine, imenovane reagenti, za določanje ravni glukoze. Običajno uporabljen reagent je glukozna oksidaza, snov, ki se običajno ekstrahira iz nekaterih vrst plesni.