Test glukagona je laboratorijski test za merjenje količine glukagona, hormona, ki ga proizvaja trebušna slinavka, v pacientovi krvi. Zdravnik lahko naroči ta test v primerih suma okvare trebušne slinavke ali hipofize, da bi izvedel več o ravni bolnikovih hormonov. Bolniki se bodo morda morali pred testom postiti, zdravnik pa bo zagotovil več informacij o tem, kako se pripraviti na test glukagona, če je to potrebno. Rezultati testa lahko trajajo od nekaj ur do dni, odvisno od tega, kje se test izvaja.
Trebušna slinavka uporablja glukagon za nadzor krvnega sladkorja. Ko se raven sladkorja v krvi zniža, trebušna slinavka proizvaja več tega hormona, kar sproži jetra, da sprostijo shranjeno glukozo v krvni obtok, da stabilizirajo raven sladkorja v krvi. Bolnik z nizkim krvnim sladkorjem, opozorilnimi znaki sladkorne bolezni ali nenavadno izgubo teže je lahko kandidat za test glukagona. Zdravnik ga lahko naroči tudi, če sumi, da pacientova hipofiza ne deluje pravilno, saj bo to vplivalo na delovanje trebušne slinavke.
Pri testu medicinska sestra ali tehnik vzame vzorec krvi za analizo v laboratoriju. Pri testu glukagona na tešče bolnik ne more jesti ali piti tik pred testom, da bi dobil vzorec ravni hormona, ko je krvni sladkor nizek in mora biti hormon visok. Medicinske sestre lahko opravijo vrsto testov, potem ko pacientu ponudijo hrano, da bi videli, kako se ravni spreminjajo kot odziv na uživanje sladkorja v hrani. Ta test je lahko neprijeten, saj lahko nizek krvni sladkor povzroči, da se bolniki počutijo razdražljive, nemirne ali utrujene.
Normalni rezultati testa glukagona bodo pokazali približno 50 do 100 pikogramov na mililiter tega hormona. Pomembno se je zavedati, da različni laboratoriji uporabljajo svoje reference, rezultati pa se lahko razlikujejo med laboratoriji. Če se test ponavlja, je priporočljivo, da ga opravite v istem laboratoriju. V nasprotnem primeru bi lahko razlike med rezultati pripisali različnim referenčnim vzorcem in laboratorijskim tehnikam, namesto dejanske spremembe v bolnikovem stanju.
Hkrati zdravnik zahteva test glukagona, lahko pa tudi prosi pacienta, naj razmisli o drugih testih za hormone, kot je insulin, odvisno od razloga za test. To bo zahtevalo odvzem dodatnih vzorcev krvi. Kot vedno, ko je naročen laboratorijski test, lahko bolnik, če ni prepričan, zakaj je bil test zahtevan, zaprosi za pojasnilo in razpravlja o cilju testiranja, možnih rezultatih in o tem, kakšen bi lahko bil naslednji korak pri zdravljenju, odvisno od naravo rezultatov.