Terza rima je vrsta sheme rim, ki temelji na prepletenih serijah rim, ki se pojavljajo v tercetih. Tercet je kitica, ki je sestavljena iz treh vrstic, tako kot je dvovrstična kitica, četverica pa štirivrstična. Ta trivrstična struktura je sestavni del te posebne sheme rim. Terza rima je v bistvu sestavljena iz sheme rim, ki se pojavlja kot »aba, bcb, cdc, ded«, v kateri se rimani zvok, uveden v eni kitici, nadaljuje v naslednjo, ki nato uvede rimo za naslednjo kitico.
Shemo rim, znano kot terza rima, je ustvaril italijanski pesnik Dante Aligeri, ko je sestavil svojo Božansko komedijo ali Božansko komedijo. Ta epska pesem je sestavljena iz treh razdelkov, imenovanih Inferno, Purgatorio in Paradiso, ki prikazujejo pesnikovo potovanje navzdol v pekel, navzgor skozi čistilno mesto in nazadnje v raj ali nebesa. Napisana v začetku 14. stoletja je Božanska komedija množično delo, ki se v veliki meri ukvarja s katoliškimi temami greha, kazni, odpuščanja in vesolja, kot ga je ustvaril Dantejev idealni krščanski Bog.
Terza rima je bistvenega pomena za strukturo Božanske komedije in je postala tako tesno povezana z delom, da je vsaka uporaba te sheme rim skoraj sama po sebi videna kot aluzija na Dantejevo pesem. Zgradba terza rima se začne s pesmijo, napisano kot niz tercetov ali trivrstičnih kitic. Skozi te tercete se uporablja shema rim, v kateri se vsaka vrstica ne rima z naslednjo, ampak z vrstico za njo. To se nadaljuje pri treh rimah, nato pa prevzame nova rima.
Strukturo terza rima je najlažje vizualizirati kot »aba, bcb, cdc, ded«, v kateri vsaka črka predstavlja stalno rimo. Razen začetka in konca pesmi se lahko vsaka rima ponovi trikrat in te prepletene verige rim se lahko v bistvu nadaljujejo večno. Ta struktura bralca vleče skozi pesem in ustvarja občutek vizualnega zagona, saj vsak tercet nadaljuje prejšnjo rimo in uvaja naslednjo. Bralec seveda nadaljuje z branjem s podzavestno željo, da bi videl, kako se rima igra od enega terceta do drugega.
Terza rima v bistvu temelji na trojstvu in se pogosto obravnava kot način, na katerega je Dante poskrbel, da struktura njegove pesmi odraža koncept Svete Trojice v katolištvu. Ker naj bi bila Sveta Trojica večna, se ta koncept dobro odraža v Dantejevi strukturi, saj shema rim v bistvu nima pravega začetka ali konca. Omejitve človeške poezije pa zahtevajo začetno in končno točko, ki sta znotraj pesmi nepopolna. To lahko odraža Dantejevo ponižnost pri ustvarjanju poetične strukture, ki naj bi posnemala njegovo idejo o večnem in vsemogočnem, vendar omejena s človeškimi omejitvami.