Kaj je Teriyaki?

Teriyaki je tehnika kuhanja v japonski kuhinji. Sestavljen je iz peke ali peke hrane, običajno mesa, v sladki, gosti marinadi iz sojine omake, imenovani tare. Sama omaka se v angleščini pogosto imenuje teriyaki. Na Japonskem se teriyaki najpogosteje uporablja za kuhanje rib. Teriyaki dobesedno pomeni “žar na žaru”, zaradi sijočega videza hrane, kuhane v sladki tare omaki.

Tare omaka je tradicionalno narejena iz sojine omake, mirina ali vina sakeja ali obojega ter medu ali sladkorja. Uporabite lahko rjavi ali beli sladkor. Sestavine mešamo skupaj na ognju, dokler se sladkor ne stopi, nato pa kuhamo, da se omaka zmanjša na želeno konsistenco. Ingver, zeleno čebulo ali oboje lahko dodate bližje koncu postopka kuhanja.

Mirin je sladko riževo vino, ki se uporablja v japonski kuhinji. Običajno se ne uporablja kot pijača in je slajše in gostejše od pitnega vina. Mirin je na voljo v dveh različicah; hon mirin ima približno 14 vol. % alkohola (ABV), medtem ko ima shin mirin le 1 % alkohola. Obe vrsti lahko najdete na japonskem trgu ali v oddelku za mednarodno hrano v nekaterih supermarketih. Mirin doda aromo in malo sladkobe tare omaki.

Priprava tare omake je preprosta in enostavno je prilagoditi kateri koli recept po svojem okusu. Sladkost je mogoče prilagoditi s količino dodanega sladkorja, gostoto določimo glede na to, kako dolgo omaka vre, z dodajanjem dodatnega ingverja ali zelene čebule pa dobimo omako bolj pikantno. Hrano, kuhano po metodi teriyaki, običajno večkrat premažemo z omako med kuhanjem. Živilo lahko pred kuhanjem tudi mariniramo v tari, da vpije okus. Teriyaki pogosto jedo z rižem in ga lahko postrežemo vročega ali hladnega.

V nejaponskih kulturah se teriyaki pogosto uporablja precej ohlapno, za opis katere koli sladke sojine omake. Zahodne različice teriyakija pogosto vključujejo sestavine, ki se v japonskih različicah jedi redko uporabljajo, kot so pomaranče, česen in sezamova semena ali olje. Na Zahodu se omaka lahko uporablja tudi kot začimba in ne kot marinada za kuhanje hrane. Včasih ga nanesemo na hrano šele po kuhanju ali pa ga uporabimo kot omako za potapljanje, na primer za piščančja krila.