Zdravljenje z rastnim hormonom je uporaba človeškega rastnega hormona za spodbujanje rasti pri bolnikih z nenormalno nizko rastjo ali iz drugih zdravstvenih razlogov. Običajno se zdravljenje z rastnim hormonom uporablja za zdravljenje pomanjkanja rastnega hormona, lahko pa se uporablja tudi za zdravljenje drugih stanj, ki povzročajo majhno rast. Uporabljali so ga tudi za zdravljenje sindroma pridobljene imunske pomanjkljivosti (AIDS), debelosti, velikih opeklin in, sporno, za upočasnitev procesa staranja in povečanje atletske uspešnosti.
Človeški rastni hormon pri zdravih ljudeh naravno proizvaja hipofiza na dnu možganov. Odgovoren je za normalno rast in razmnoževanje celic. Če hipofiza ne proizvaja dovolj rastnega hormona, oseba ne bo zrasla do polne odrasle višine. Zdravljenje z rastnim hormonom se najpogosteje uporablja pri otrocih s pomanjkanjem rastnega hormona. Medtem ko so rastni hormon za terapevtske namene nekoč ekstrahirali iz človeških hipofiz, ga zdaj sintetizirajo z rekombinantno tehnologijo, pri kateri se človeški geni vstavijo v bakterije, ki nato proizvajajo hormon.
Poleg pomanjkanja človeškega rastnega hormona stanja, za katere je značilna neustrezna rast, ki so jih zdravili z rastnim hormonom, vključujejo kromosomske motnje, kot so Turnerjev sindrom, Noonanov sindrom in Prader-Willijev sindrom; intrauterino zaostajanje v rasti ali nizka porodna teža; idiopatska nizka rast ali nepojasnjena nezmožnost rasti do normalne višine; in nizke rasti zaradi kronične odpovedi ledvic. Neuspeh rasti po presaditvi, rahitis, motnja rasti zaradi vnetne črevesne bolezni in celiakija so poleg bolj tradicionalnih zdravljenj koristili tudi zdravljenju z rastnim hormonom.
Bolj kontroverzno je bila terapija z rastnim hormonom uporabljena za upočasnitev normalnega procesa staranja in za povečanje atletske uspešnosti ter povečanje mišične mase. Ni dokazano, da je terapija z rastnim hormonom koristna za te cilje, in s takšno uporabo so povezani številni stranski učinki. Sem spadajo edem ali zastajanje tekočine, bolečine v sklepih, sindrom karpalnega kanala, visok krvni tlak, sladkorna bolezen in gynomastica, povečanje mlečnih žlez pri moških.
Zdravljenje z rastnim hormonom za otroke ni povezano s toliko stranskimi učinki in velja za relativno varno. Čeprav so neželeni učinki pri otrocih redki, so lahko resni. Nekateri enaki neželeni učinki, ki jih imajo odrasli, vključno z edemom, bolečinami v sklepih in sindromom karpalnega kanala, lahko vplivajo na otroke, ki se zdravijo z rastnim hormonom, vendar z veliko manjšo verjetnostjo. Eden od stranskih učinkov, značilnih za otroke, je zdrs epifize kapitela stegnenice (SCFE), pri katerem se glava stegnenice ali stegenska kost loči od gredi, kar povzroči bolečino v kolku. Pseudotumor cerebri (PTC), nevrološka motnja, ki povzroča glavobole, slabost in motnje vida, se pojavi v približno enem od 100 primerov pediatričnega zdravljenja z rastnim hormonom, vendar prekinitev zdravljenja običajno obrne stanje.