Terapija odnosov je oblika psihoterapije, široko opredeljena vrsta psihologije, ki se na splošno nanaša na uporabo komunikacije med terapevtom in stranko za oceno in reševanje težav. Izvaja ga usposobljen terapevt, ki komunicira s skupinami strank, da bi pomagal pri reševanju konfliktov in težav v njihovih odnosih. Vrste odnosov lahko vključujejo pare, družine, sodelavce ali katero koli drugo skupino, ki morda potrebuje strokovno pomoč pri učenju učinkovitega komuniciranja, reševanju nesoglasij brez stopnjevanja ali reševanju kakršnih koli osebnih temeljnih težav, ki povzročajo stisko v odnosu. Terapija odnosov je običajno kratkoročna, približno 12 sej, z jasnimi cilji, ki jih je treba doseči do konca.
Terapevt za odnose se sreča s pacienti in razpravlja o težavah, ki jih ima vsak od posameznikov, ki lahko vplivajo na zadevni odnos, kot so nezvestoba, zloraba substanc ali celo preprosti osebnostni konflikti. Med seanso terapije odnosov bo terapevt običajno dal stranke razpravljati o tem, katera vprašanja so najbolj problematična za odnos, in nato ponudila rešitve, ki jih bodo sprejele. Običajno bo terapevt strankam dodelil vaje kot “domačo nalogo”, ki jih bodo morale opraviti po vsaki seji, na primer, da drug drugemu ustno razložijo, kako se počutijo zaradi določenega vedenja, namesto da bi dovolil, da to vodi v vpitje prepirov. Vaje se močno razlikujejo glede na posebne tehnike, za katere terapevt meni, da so najbolj učinkovite v njegovi praksi.
Obstajajo življenjske okoliščine, v katerih je lahko terapija odnosov najbolj koristna. Na primer, pomemben dogodek, ki spremeni življenje, kot je prvo rojstvo otroka ali smrt v družini, lahko povzroči napetost v odnosu med zakoncema ali starši in otroki. Ni nujno, da se terapija uporablja izključno v resnih okoliščinah. Uporablja se lahko tudi za izboljšanje dinamike odnosov na delovnem mestu, tako da se terapevt sreča s sodelavci in razpravlja o načinih za izboljšanje timskega dela ali preprosto svetuje, kako se lahko naučijo komunicirati in se bolje razumeti.
Na splošno v terapijskem okolju je cilj terapevta ponuditi nepristransko, objektivno oceno razmerja. On ali ona ne izbira strani, ampak namesto tega ponuja strategije, kako ohraniti odnos zdrav in funkcionalen. Včasih lahko ena stranka nevede trpi zaradi duševne ali čustvene težave, kot je depresija, ki prispeva k težavam v njegovih odnosih. Naloga terapevta za odnose je prepoznati težavo in ponuditi koristne možnosti zdravljenja ter poučiti družinske člane ali člane skupine, kako se spopasti z drugo osebo. Terapevtski postopki in nasveti so prilagojeni za vsak posamezen primer.