Teorija sledenja se nanaša na to, kako računalniška strojna in programska oprema hkrati obdelujeta ukaze. Včasih se imenuje sočasno računalništvo in ga lahko primerjamo z idejo vzporednega računalništva. Glavna ideja sočasnega računalništva je, da več procesov uporablja isti vir in je odvisnih drug od drugega. Osrednja za teorijo sledenja je ideja, da obstaja neskončno število možnih vzorcev in razmerij, ki jih lahko oblikujejo procesi.
Večina računalniške strojne opreme in programskih jezikov je zasnovana na podlagi teorije sledenja. Sočasno računalništvo preučuje, kaj se obdeluje in kako poteka obdelava. Medtem ko so hkratni procesi, ki uporabljajo iste vire, običajno neodvisni drug od drugega, lahko tudi medsebojno delujejo. Ideja o medsebojno odvisnih procesih je jedro sočasnega računalništva in grafov odvisnosti.
Čeprav se lahko vsak računalniški proces zgodi ločeno, grafi odvisnosti kažejo, kateri procesi morda uporabljajo isto strojno ali programsko opremo. V teh grafih in izračunih je lahko odvisni faktor označen s črko »C« ali »D«. Grafi odvisnosti ponazarjajo, da če dva procesa uporabljata določen faktor, bodo tudi drugi procesi, ki vsebujejo enake identifikatorje, odvisni od istega faktorja.
Ker teorija sledenja poskuša razložiti, kako se pojavljajo različni računalniški procesi in ukazi, grafi odvisnosti ne le identificirajo, kateri viri se uporabljajo, temveč tudi poti in poti, po katerih potekajo procesi. Pomembno je upoštevati, da teorija pravi, da obstaja le določeno število odvisnosti ali razmerij, ki se lahko pojavijo z enim dejavnikom. Medtem ko je število vzorcev pri sočasnem izračunu neskončno, bo le izbrano število procesov tvorilo enako odvisnost ali uporabljalo isti vir.
Teorija sledi ponazarja, da so vzporedni procesi med seboj matematično enaki. Podobno je z idejo, da vzamemo dve vzporedni premici, skozi njiju narišemo sekajočo črto in izmerimo kote na nasprotni strani vsake presečne točke. Čeprav se vzporednice same po sebi ne sekajo, so med seboj enake in imajo enako vrednost. V primeru sočasnega računanja bi bila presečna črta enakovredna odvisnosti.
Jezik, ki se uporablja za predstavitev različnih procesov, ki uporabljajo iste odvisnosti, je binarni. Na primer, en proces je lahko predstavljen s črkami “AC”, medtem ko je drugi proces predstavljen s črkami “AB”. Binarno vrednost »0« bi lahko dodelili procesu »AC«, binarno vrednost 1 pa bi dodelili procesu z oznako »AB«.