Teologija stvarjenja je preučevanje svetopisemskega poročila o nastanku zemlje in vsega življenja na njej, ki je vsebovana v knjigi Geneze. Prvo poglavje Geneze opisuje ustvarjanje zemlje, sonca in ljudi. Poročilo izjavlja, da je Bog ustvaril vse stvari z ukazom ali s svojo izgovorjeno besedo in da so bile vse te stvaritve dobre. Prav tako navaja, da so bili moški in ženske ustvarjeni po božji podobi in jim je bila takrat dana oblast nad zemljo. Teologija stvarjenja velja za temeljni nauk krščanske cerkve in nanjo teologi pogosto opozarjajo pri opisovanju značaja in narave Boga.
Eno najpomembnejših načel teologije stvarjenja je časovna črta. Pripoved v Genezi 1 opisuje ustvarjanje vsega v vesolju, ki se dogaja v šestih dobesednih 24-urnih dneh na zemlji. Teološki tečaji pogosto opozarjajo na uporabo hebrejske besede yom v starozaveznih besedilih, kar je beseda za »dan«. Ista beseda, uporabljena v izvirnih besedilih, se uporablja v celotni Stari zavezi, zato teologi trdijo, da je bilo poročilo v Genezi napisano za natanko šest dni in ne za daljše časovno obdobje.
Četrta zapoved v Svetem pismu obravnava tudi teologijo stvarjenja. Ta zapoved uči, da morajo moški in ženske delati šest dni v tednu, sedmi dan pa počivati. Zapoved odseva pripoved o stvarjenju, v kateri je Bog vse ustvaril v šestih dneh in počival v sedmem. Teološki tečaji pogosto poudarjajo pomen besedila in navajajo, da je Bog vse ustvaril s svojo izgovorjeno besedo. Poglavje 11, verz 3 v knjigi Hebrejcem navaja, da je bilo vse dobesedno ustvarjeno z govorjenjem Boga in ne sestavljeno skozi že obstoječo snov. Teologi uporabljajo to besedilo za ponazoritev ustvarjalne moči Boga in jo zadržujejo v primerjavi s teorijo velikega poka, ki pravi, da je snov nastala z eksplozijo. Psalm 33 potrjuje tudi teologijo stvarjenja.
Semeniške stopnje pogosto zahtevajo tečaje, povezane s teologijo stvarjenja. Običajno poteka v povezavi s tečaji o Božji zavezi s človeštvom, njegovih obljubah in izpolnitvi teh obljub ob prihodu Jezusa Kristusa. Teologija stvarjenja se pogosto poučuje tudi kot del študentove apologetske naloge, v kateri se uči bistvenih argumentov pri obrambi krščanske vere.