Temperaturni pretvornik je električna naprava, ki se običajno uporablja v avtomatiziranih zaporedjih nadzora temperature zraka. Njegov namen je izmeriti temperaturo zraka in posredovati informacije – potem ko jih prevede v berljivo obliko – viru napajanja za mehanski del sistema. Ko temperaturni pretvornik prevzame informacije in jih posreduje, se informacije pošljejo viru napajanja enote. Običajno, ko pretvornik sporoči mehanski enoti, kot je peč ali hladilni sistem, da se mora vključiti, da ustvari želeno temperaturo, bo enoti povedal tudi, kdaj je dosegla želeno temperaturo. To signalizira enoti, da se izklopi, kar omogoča učinkovito delovanje številnih centralnih zračnih ali ogrevalnih enot.
Ko vir napajanja enote razkrije informacije iz temperaturnega pretvornika, pove sistemu, naj miruje ali se vključi, odvisno od izmerjene temperature. Če je temperatura nižja od nastavitve, ki jo v sistem vnese uporabnik, se grelni enoti pove, naj vklopi, dokler temperaturni pretvornik ne izmeri, da je temperatura zraka tako visoka, kot želi uporabnik. Enak princip velja za hladilne sisteme, vendar se v teh primerih odčita, da je temperatura višja od vhoda nastavitve, preden se hladilni sistem vključi.
Temperaturni pretvorniki pošiljajo informacije, ki jih zberejo, več virom kot le vir energije za grelno ali hladilno enoto. Digitalni termostati, nameščeni v številnih gospodinjstvih in podjetjih, uporabljajo digitalne LCD zaslone za prikaz informacij, ki jih bere temperaturni pretvornik. Pretvornik meri temperaturo zraka in jo prevede v informacije, ki jih lahko prikaže zaslon, hkrati pa se informacije pošiljajo viru napajanja in mu povejo, ali naj se vključi ali ne.
Ti pretvorniki se lahko uporabljajo tudi v številnih uporabnih aplikacijah, od tega, da posamezniku povedo zunanjo temperaturo v notranjosti hiše ali zgradbe, do obveščanja raziskovalcev, pri kateri temperaturi se zgodi določena kemična ali fizična reakcija. Sam pretvornik je v bistvu senzor, ki ima sposobnost prenosa informacij, ki jih pridobi, na drug medij v drugačni obliki, kot je bila prvotno prebrana. Te informacije je mogoče prevesti nazaj na digitalni zaslon, ne da bi bilo treba kakršni koli mehanski enoti povedati, naj se aktivira, izklopi ali ne ukrepa.