Temna poezija je uporaba temnih in pogosto negativnih tem na pesniški način. Namesto da bi o tovrstnih temah pisal v obliki dnevnika ali zgodbe, jo je pisatelj spremenil v verze. Takšna poezija je povezana z gotskimi in grozljivkami ter kulturnimi in modnimi subkulturami v sodobni družbi. Pisatelji pa so iz najrazličnejših okolij in se ukvarjajo z različnimi temami.
Temna poezija ima lahko vse oblike, od majhnih strukturiranih haikujev do dolgih prostih verzov. Uporabljajo lahko tradicionalni meter in uporabljajo metode rimanja. Temna poezija ne govori o slogu ali strukturi, temveč o vsebini in Aristotelovih čustvih.
Ta čustva so lahko tako pozitivna kot negativna. Poezija, uporabljena v temni poeziji, je lahko oboje, tema pa lahko prihaja od znotraj in je protagonistu vsiljena od zunaj. Ni nujno, da so ta čustva nasilna. Grozljiv spekter temne poezije se lahko nagiba k strahu in krvavitvi, vendar ima velik del poezije drugo konotacijo za besedo “temno”.
Ideja teme prihaja z dolgotrajnim strahom pred temo in se lahko dobesedno predstavi v temni poeziji. Vrata v temi Roberta Frosta so odličen primer. Ta strah je pripeljal do razširitve grozljivk in pesmi, kot je ponazoril Edgar Allen Poe. Izraz »temno« je postal tudi figurativen za notranjo temo, kjer izraz predstavlja bolečino in bolečino.
Dve različni kulturni skupini sta se združili in tvorili velik del temačne poezije po osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Poetična oblika, rojena iz Poejeve groze, je imela tudi velik vpliv romanc in zlomljenih src. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je to našlo mesto s ponovnim vzponom Brama Stokerja “Dracula” s knjigami, kot sta “Intervju z vampirjem” in pozneje “Somrak” in “True Blood”. To se je od takrat združilo s čustveno hardcore (emo) glasbo in modno kulturo, ki se je rodila iz hardcore punka iz 1980-ih skupin, kot sta Jawbreaker in Minor Threat.
Obe obliki sta črpali iz hrepenenja, bolečine in bolečin. Mnogi so kot temi mešali tudi nadnaravno in grozo. Temna poezija je pridobila na priljubljenosti s širjenjem interneta in spletnih mest, kjer lahko uporabniki objavljajo in komentirajo pesmi. Dotaknil se je čustev mladih, zlasti mladih žensk, po vsem svetu.
Številni pisci temne poezije v svojem pisanju najdejo obliko katarze. Aristotel je spet v svoji »Poetiki« verjel, da je cilj poezije čustvena katarza in jo primerjal z medicinskimi čistkami, a tokrat za dušo. Temna poezija govori o razkrivanju bolečine in prečesavanju figurativne in dobesedne teme. Povsem naravno je, da je mnogim ljudem to sredstvo za izražanje bolečine in iskanje drugih, ki čutijo enako.