Teleoperater je izraz z dvema sorodnima pomenoma, prvi je naprava, ki deluje na daljinsko upravljanje človeka, drugi pa oseba, ki s takšno napravo upravlja. Naprave so sestavljene iz dveh glavnih delov, krmilnika in same naprave, ki ju je mogoče povezati z brezžičnimi sredstvi, kot so radio, internet, ožičene povezave ali zapleteni elektromehanski vmesniki, kot v primeru sistemov za operacijo na daljavo. Naprave na daljinsko upravljanje so sestavni del širšega področja telerobotike in so pogosto zasnovane za delovanje v pogojih, ki so za ljudi nedostopni ali prenevarni.
Vojaške, organe kazenskega pregona in agencije za raziskovanje vesolja uporabljajo teleoperatorske naprave in so že dolgo eden od glavnih razvijalcev tehnologij, ki stojijo za njimi. Dve drugi področji, ki uporabljata teleoperatorske naprave, sta medicinska industrija in storitve ravnanja z nevarnimi materiali. Vsa ta področja in industrije uporabljajo te daljinsko upravljane stroje, robote in naprave za izvajanje nalog in operacij, ki so prenevarne za neposreden človeški stik ali ki so za ljudi nedostopna ali nevarna. Sestavni del teh vrst naprav je senzorična oprema, kot so kamere, ki daje povratne informacije človeku operaterju.
Vesoljski programi se zanašajo na tovrstno tehnologijo za nadzor planetarnih raziskovalnih vozil, kot so rover Mars, medplanetarne sonde, orbitalni teleskopi in naprave, kot je tovorna roka na zdaj upokojenih ameriških vesoljskih shuttleih. Mnoge od teh naprav so polavtonomni roboti ali teleroboti, kar pomeni, da so sposobne neke vrste avtonomnega delovanja, ko niso pod neposrednim nadzorom. Teleoperatorje je mogoče celovito nadzorovati z neposrednim človeškim delovanjem ali pa jih je mogoče nadzorovati z uporabo ukaznih makrov in programiranih rutin, ki posredujejo niz navodil, ki jih je naprava sposobna izvesti.
Odstranjevanje bomb in ravnanje z radioaktivnim materialom sta dve drugi področji, ki se zanašata na naprave teleoperatera. Daljinsko vodeni roboti omogočajo vojaškim in policijskim tehnikom za odstranjevanje bomb in eksplozivov varno ravnanje s potencialno nevarnimi ali smrtonosnimi napravami na daljavo, kar zmanjšuje ali odpravlja tveganje za poškodbe ali smrt. Jedrske elektrarne ter raziskovalni in orožni objekti uporabljajo naprave teleoperatera za varno ravnanje z radioaktivnimi materiali in odpadki.
Čeprav je večina tovrstnih naprav po definiciji nadzorovana na daljavo, to ni nujno tako. Kirurgija na daljavo je primer teleoperacije, ki je običajno nadzorovana lokalno. Kirurgi uporabljajo teleoperatorske naprave, ki prevzamejo vnos, ki ga zagotovijo kirurgove roke, in ga pretvorijo v majhne gibe v mikrokirurgiji, ki bi jih bilo preveč fino za ročno izvajanje. Uporabljajo tudi naprave, ki jim omogočajo izvajanje postopkov in operacij z minimalno invazivnimi praksami, kot je vstavljanje daljinsko vodenega instrumenta skozi majhen rez za izvedbo srčne kirurgije, namesto da bi morali narediti velike reze za neposreden dostop kirurgovih rok. Ta tehnologija omogoča tudi kirurgom, da tovrstne postopke izvajajo na daljavo ter komunicirajo s pacienti in jih vizualno pregledujejo prek vmesnika na takšni napravi.