Telefonska tarifa je podroben seznam cen in pristojbin, povezanih s telefonsko storitvijo. Telefonske tarife, kot so tudi znane, so na voljo javnosti, pogosto po zakonu, v nekaterih primerih pa jih morajo odobriti vladne agencije, kot je Zvezna komisija za komunikacije (FCC) v Združenih državah. Zaradi udobja mnoga telefonska podjetja ponujajo svoje tarife na spletu, čeprav se mora potrošnik precej posvetiti prebiranju celotnega tarifnega dokumenta.
V telefonski tarifi mora telekomunikacijsko podjetje podrobno navesti stroške in pristojbine, povezane z vsemi storitvami, ki jih ponuja, od povezovanja telefonske storitve v stanovanju do opravljanja mednarodnih klicev. Tarifa je običajno izredno podrobna in zelo natančna, z razčlenitvijo vseh stroškov, povezanih s telefonsko storitvijo, in razpravo o vsaki možni situaciji, ki bi se lahko pojavila. Posledično se lahko telefonska tarifa razširi na številne strani.
Poleg vključevanja cen za osnovno storitev telefonska tarifa vključuje tudi razpravo o davkih za telefonske storitve, pristojbinah, ki jih lahko zaračunajo drugi operaterji, in drugih stroških, ki se lahko pojavijo. Tarifni dokument vključuje tudi obsežno razpravo o stroških klicev. Številna telefonska podjetja imajo za cestninske klice stopenjski sistem pristojbin, ki temelji na razdalji, zato bo pristojbina za klic v sosednjo državo ali provinco drugačna od pristojbine za klic na bolj oddaljeno lokacijo, pristojbine pa se lahko zaračunajo tudi, ko klici prečkajo mednarodne meje.
Na območjih, kjer mora vlada odobriti telefonsko tarifo, se dokument predloži vladni agenciji, ki ga pregleda, da ugotovi, ali je tarifa v skladu z zakonodajo o razkritju podatkov. Vlado ne zanimajo toliko pristojbine, ki jih zaračunava telefonsko podjetje, vendar je zaskrbljena, da bi bila tarifa dovolj podrobna in jasna, da jo je mogoče razumeti, ter da bi odpravila kakršno koli dvoumnost pri pristojbinah. Z drugimi besedami, potrošnik bi moral imeti možnost, da vsako posamezno bremenitev na računu poveže s telefonsko tarifo, povezano z njegovim telekomunikacijskim podjetjem.
Potrošniki lahko tudi zahtevajo, da jim razložijo dele telefonske tarife, če so zmedeni glede morebitnih stroškov ali provizij na svojih računih. V nekaterih regijah sveta podjetja ponujajo storitve primerjave tarif, ki jih ljudje lahko uporabljajo pri nakupovanju telefonskih storitev, da najdejo načrt, ki najbolje ustreza njihovim potrebam. Te storitve lahko vključujejo tudi razpravo o »skritih« stroških, ki povzročijo, da telefonski računi napihnejo daleč nad navedeno osnovno ceno.