Kaj je tehnologija SDH?

Tehnologija sinhrone digitalne hierarhije (SDH) se pogosto uporablja za podatkovno komunikacijo. Odgovoren je za natančen prenos in sprejem podatkovnih bitov z zelo hitrimi hitrostmi. Tehnologija SDH običajno uporablja žične ali brezžične medije, kot je digitalna mikrovalovna pečica, in optične medije, kot so optična vlakna.
Tehnologija SDH z uporabo sinhronega prenosa podatkov omogoča prenos in sprejemanje ogromnih količin bitov, ker je bitna hitrost zelo visoka in so biti natančno časovno ali sinhroni. Široka omrežja storitev globalnega sistema mobilnih komunikacij (GSM) imajo zelo dobro zmogljivost zaradi sinhrone narave tehnologije SDH. Če sinhroni prenosi ne bi bili uporabljeni, bi GSM klici prepogosto izpadli.

Tehnologija SDH omogoča žičnemu ali brezžičnemu sprejemniku sinhronizacijo z dohodnim podatkovnim tokom. To omogoča širjenje časovne reference po omrežju. V skupini spletnih mest SDH bo glavna ura imela zelo natančen časovni vir. Eden od dobrih virov globalnega bitnega časa so sateliti globalnega sistema za določanje položaja (GPS), ki lahko zagotovijo natančno časovno referenco za podatkovne bite.

Pri brezžičnem prenosu je digitalna mikrovalovna oprema zelo priljubljena za skakanje na razdalji od približno 5 km (3.11 milje) do približno 25 km (15.43 milje). Tipična digitalna mikrovalovna oprema lahko nosi štiri ali osem povezav E1, evropski standard za 32-kanalni nosilec. Prvič, E1 prenaša 2,048 kilobitov na sekundo (kbps), tako da povezava E1 prenaša 32 x 64.

V omrežjih GSM lahko vsako mesto celice potrebuje do osem kanalov na nosilcu E1. Kanalov je 32, tako da bodo vsaki celici dodeljeni približno štirje kanali. Za skupno rabo enega E1 je potreben add/drop multiplekser (ADM). ADM zagotavlja kanale ali časovne intervale, hkrati pa dobavlja kanale iz zvoka, ki izhaja iz naročnikov s spletnega mesta.

Za zgornje GSM omrežje bodo štiri mobilna mesta, ki jih podpira en operater E1. Prvo mesto bo upravljalo štiri kanale, preostale kanale pa prepustilo drugim mestom, da dodajo signal in v njih spustijo signal. Medtem bo treba vsa mesta celic v hierarhični strukturi sinhronizirati vse do mobilnega preklopnega urada (MSO). Izraz “backhaul” se nanaša na celoten niz digitalnih signalov, ki jih je treba povleči nazaj na “stikalo” ali MSO, kjer se ti signali bodisi vrnejo v lokalno omrežje celičnih mest ali prenesejo v drugo omrežje prek stikala, imenovanega prehod MSO.