Taksonomija je praksa, v kateri so stvari urejene in razvrščene tako, da zagotavljajo red. Klasičen primer taksonomije je znanstvena ali alfa taksonomija, sistem, ki se uporablja za razvrščanje vseh živih organizmov. Kot kaže znanstvena taksonomija, postopek razvrščanja stvari opravlja številne funkcije in je lahko izjemno koristen za boljše razumevanje predmetov, idej ali organizmov, ki se razvrščajo.
Ta izraz izvira iz grščine in dobesedno pomeni »metoda prirejanja«. Obstaja več načinov za urejanje stvari, od kodificiranih taksonomskih sistemov, ki so splošno priznani, kot je Deweyjev decimalni sistem, do osebnih sistemov, ki jih ljudje uporabljajo za organizacijo stvari na način, ki jim je smiseln. Številna spletna mesta na primer razčlenijo svojo vsebino v kategorije, da uporabnikom olajšajo iskanje določenih tem, ki jih zanimajo.
Zdi se, da imajo ljudje naravno nagnjenost k temu, da stvari naročajo in poimenujejo, in že od malih nog se ljudje ukvarjajo s taksonomijo, tudi če se tega ne zavedajo povsem. Otroci se na primer naučijo, da so banane vrsta sadja, a da ni vse sadje banane. To jim zagotavlja splošno kategorijo “sadje” in podvrsto “banana”. Sčasoma lahko v hierarhijo dodajo dodatne kategorije, na primer »tropsko sadje« ali »nezrela banana«. V procesu naročanja stvari in poimenovanja otrok spoznava razmerja med različnimi predmeti v taksonomiji in pridobiva boljše razumevanje sveta nasploh.
Taksonomiji je mogoče izpostaviti skoraj vsako zbirko predmetov in pogosto je tako, od knjižnic, ki so urejene s kataloškimi sistemi, da je knjige lažje najti, do osebnih zbirk modelov letal, ki so lahko urejene glede na proizvajalca, obdobje, slog in in tako naprej. V vseh primerih je organizacija predmetov zasnovana tako, da vnese red v zbirko in ljudem omogoči, da vidijo, kako so predmeti povezani.
Taksonomija ljudem omogoča tudi opredelitev in poimenovanje stvari. V zgornjem primeru z banano se otrok na primer nauči, da lahko nekaj, kar ima značilno rumeno barvo in ukrivljeno obliko, imenujemo banana ali sadje, vendar da nekaj, kar je okroglo in rdeče, ni banana, čeprav je lahko sadje. . Ker je taksonomija za sadje standardizirana, otrok tudi ve, da ko bo koga drugega prosil za banano, bo nastala banana in ne pomaranča.