Leto 2012 je v zadnjih letih postalo predmet velikega navdušenja, strahu in polemik. Mnogi ljudje verjamejo, da bo leto 2012 povzročilo nekakšno ogromno kataklizmo, morda konec sveta, in bo nakazalo velik premik v življenju, kot ga poznamo. To prepričanje temelji tako na razumevanju kozmološke poravnave Zemlje v odnosu do drugih nebesnih teles in na samo galaksijo kot na ezoterični krščanski eshatologiji, zgrajeni na vrhu prejšnjih majevskih prepričanj, ki se je oblikovala nekje v 16. stoletju.
Verjame se, da je kozmološki pomen leta 2012 velika uskladitev, ki se je zgodila 21. decembra istega leta. Nekateri ljudje verjamejo, da ko sonce na ta dan vzide, bo vzšlo neposredno sredi Rimske ceste, kar predstavlja poravnavo Zemlje, Sonca in galaktičnega središča. To naj bi povzročilo velik premik, nekateri pravijo v zavesti življenja na planetu, nekateri pravijo na samem planetu. Skeptiki pa poudarjajo, da je ta poravnava zgolj vizualna in dejansko ne predstavlja prave uskladitve z galaktičnim centrom. Zaznavno poravnavo povzroči preprosto 26,000-letna postopna precesija enakonočja.
Drugi verjamejo, da to, kar se dogaja 21. decembra, ni le zaznavna uskladitev, ampak resničen premik v poravnavi Zemlje na Rimsko cesto. Naš sončni sistem kroži okoli galaktičnega središča v orbiti, ki traja približno 225 milijonov let, med svojo orbito pa se premika navzgor in navzdol ter prečka osrednjo ravnino približno vsakih 33 milijonov let. Verniki te teorije menijo, da bo 21. decembra 2012 naš sončni sistem prvič po 33 milijonih let prečkal to osrednjo ravnino. Vendar pa obstajajo nekateri znanstveni dokazi, ki kažejo, da je naš sončni sistem dejansko prečkal to ravnino pred približno 3 milijoni let, kar nam daje še 30 milijonov let, preden jo ponovno prečkamo.
Druga pomembna razlaga leta 2012 kot posebnega datuma se nanaša na majevski koledar in njegovo določeno razlago. Majevski koledar, tehnično mezoameriški koledar dolgega štetja, je koledar z bazo 20, ki šteje naprej od 11. avgusta 3114 pred našim štetjem. Koledar je mogoče enostavno predstaviti v osnovnem sistemu, ki vključuje pet glavnih podrazdelkov: k’in, winal, tun, k’atun in b’ak’tun. K’in je enak 1 dnevu ali približno 1/365 leta; winal je enak 20 dnevom, ali 20 kin, ali 1/18 leta; tun je enak 360 dnevom ali 18 vin ali približno 1 letu; k’atun je enako 7,200 dni ali 20 tun ali približno 19.7 let; in b’ak’tun je enak 144,000 dni ali 20 k’atun ali približno 394 let.
Ti datumi so običajno predstavljeni z decimalnimi mesti med njimi. Tako bi lahko na primer datum 788 let v ciklu ali 2 b’ak’tuna predstavili kot 2.0.0.0.0, datum dvajset dni kasneje pa bi bil 2.0.0.1.0. Po Popol Vuhu, knjigi, ki zbira mite o ustvarjanju K’iche’ Majev, živimo v četrtem svetu, ki je nastal po tem, ko se je tretji svet končal na začetku 13. b’ak’tuna. Datum majevskega dolgega štetja 12.19.19.17.19 se bo pojavil 20. decembra 2012, s čimer bo 21. december začel 13. b’ak’tun ali 13.0.0.0.0. Vendar je treba omeniti, da se zdi, da sami Maji nikoli niso mislili, da ta datum predstavlja kakršen koli konec sveta, in obstaja veliko stel, ki se sklicujejo na datume daleč po začetku 13. b’ak’tuna.