Tajni zakon je zakon, ki je javnosti nedostopen, običajno zaradi skrbi glede nacionalne varnosti. Če nekdo prekrši tajni zakon, lahko ta oseba začne sojenje brez popolnega razkritja obtožb, samo sojenje pa je lahko tajno, da se prepreči uhajanje informacij o varnosti. Takšni zakoni so tema živahne razprave. V preteklosti so jih pogosto videli v represivnih režimih. V državah, kjer skrivni zakoni ostajajo v knjigah, se nekateri zavzemajo za njihovo razkritje in ozaveščanje širše javnosti o njihovi naravi.
Vlade sprejemajo tajne zakone za reševanje posebnih varnostnih vprašanj. V Združenih državah so na primer nekateri zakoni, ki se nanašajo na jedrsko orožje in protiteroristične ukrepe, zaupni zaradi skrbi, da bi informacije lahko prišle v napačne roke, če bi bile javno dostopne. Ljudje s tajnim dostopom lahko preučijo zakone, kar je morda potrebno za ljudi, kot so jedrski znanstveniki, ki morajo spoštovati zakon, drugi ljudje pa ne.
V številnih nekdanjih komunističnih državah so bili tajni zakoni orodje za nadzor prebivalstva; osebo bi lahko aretirali po tajnem zakonu in jo obtožili ogrožanja nacionalne varnosti kot kazni zaradi sodelovanja v najrazličnejših dejavnostih. Ljudje morda ne bodo mogli vzpostaviti učinkovite pravne obrambe, ker ne morejo prebrati zakona. Zapiranje takšnih sojenj pred javnostjo bi lahko pomenilo tudi, da ljudje morda ne bodo vedeli za aretacijo in sojenje ali pa ne bi mogli pričati v obrambo. Ljudje, za katere veljajo zakoni, ki jih ne poznajo in jih ne morejo pregledati, so v izrazito pravno prikrajšanem položaju.
Po svoji naravi je tajni zakon težko prepoznati, saj ljudje pogosto ne morejo najti dokazov o takih zakonih, dokler jih vlada ne odstrani tajnosti ali nekdo deluje kot žvižgač, da bi našel informacije o njih. Težko je ugotoviti, koliko narodov uporablja te vrste zakonov in izvedeti več o njih. Aktivisti lahko vložijo zahteve za svobodo informacij in drugo dokumentacijo, da bi videli tajne zakone in druge zapečatene dokumente.
Zagovorniki transparentnosti in državljanskih pravic trdijo, da tajni zakon ne bi smel imeti mesta v svobodni družbi. Državljani bi morali imeti možnost prostega dostopa do zakonov, memorandumov, sklepov in drugih odločitev. Zagovorniki tajnih zakonov in pravnih odločitev verjamejo, da lahko igrajo pomembno vlogo v programu nacionalne varnosti, kjer je včasih treba omejiti dostop do gradiva, da bi ohranili varnost države.