Tajna policija je državni policijski oddelek, ki se na splošno osredotoča na preiskovanje in zatiranje notranjega nestrinjanja ali izdaje. Skozi zgodovino so bile tajne policijske sile skoraj sinonim za vladavino totalitarnih vlad, čeprav so nekateri zmerni in demokratični narodi občasno imeli tudi kvazi tajne policijske skupine. Moč te vrste policije je pogosto tesno povezana z vladavino določenega diktatorja, politične stranke ali vodje države; v mnogih primerih je naloga agencije zaščititi dnevni red svojega delodajalca in ne napisan zakon.
“Skrivnost” tajne policije se nanaša na nepregleden način delovanja. Za razliko od navadne policije, ki bo morda morala nositi uniforme, pokazati identifikacijo in natančno upoštevati pravila glede dovoljenega nadzora in ravnanja z državljani, lahko ta veliko močnejša oblika policije deluje brez nadzora, javne preglednosti ali spoštovanja zakonov. Skozi zgodovino so bile tajne varnostne sile povezane z mučenjem, umori in nezakonitim izgonom zapornikov.
Ena najbolj znanih skupin tajnih sil v zgodovini je Gestapo. Gestapo je v Nemčiji v času Hitlerjevega totalitarnega režima deloval skupaj z drugimi nacističnimi policijskimi silami, da bi zbiral in pogosto odpravljal politične drugače misleče, pa tudi Jude, homoseksualce, komuniste in druge sovražnike nacistične države. Gestapo je deloval s popolno svobodo, sposoben je pridržati, mučiti in usmrtiti brez kakršne koli oblike pravosodnega sistema. Ena posebna organizacija znotraj Gestapa, imenovana Reinstatement, je delala izključno za zbiranje Judov in njihovo pošiljanje v grozote koncentracijskih taborišč.
Po koncu druge svetovne vojne je vzpon komiteja za državno varnost (KGB) v Rusiji ustvaril še eno titansko tajno policijo. KGB je hkrati deloval kot obveščevalna in notranja policija; njen mandat se je v veliki meri nanašal na zaščito komunističnega režima z zatiranjem ali odpravo nestrinjanja na ozemljih, ki jih je imela Sovjetska zveza. KGB je vohunil za državljane in si prizadeval uničiti protikomunistično literaturo, verska gibanja in kakršne koli znake morebitne vstaje proti močni vladi.
Policijske sile, kot sta Gestapo in KGB, skorajda niso stvar preteklosti. Pod egiptovskim diktatorjem Hosnijem Mubarakom, ki je bil odstavljen z oblasti leta 2011, mnogi strokovnjaki menijo, da je državna tajna policija odgovorna za umore, pretepe ter nezakonito sojenje in usmrtitve številnih egiptovskih državljanov. Po odstopu predsednika Mubaraka je egiptovska vlada hitro razpustila tako osovraženo organizacijo.
Do določene mere večina držav dovoli določenim varnostnim silam, da delajo delno tajno. V Združenih državah je tako Zveznemu preiskovalnemu uradu kot Centralni obveščevalni agenciji dovoljena določena zaščita pred javnim nadzorom, da se ohrani varnost njunega dela. Kar te in številne druge nacionalne varnostne sile razlikuje od statusa tajne policije, je njihova spoštovanje zakona in kazenskega pravosodnega sistema, kar redko zadeva tajne sile.