Tabela vej je metoda za učinkovit prenos nadzora programa iz enega dela programa v drugega ali v drugi program, ki je bil dinamično naložen, s pošiljanjem veje navodil ali z izvajanjem stavka switch. Ta metoda, včasih imenovana jump table, se opira na niz okoliščin ali pogojev za izvedbo skoka za izvedbo postopka v skladu s stavkom switch iz prevajalnika C+. Nekatere od glavnih prednosti tabel vej so njihova kompaktna struktura kode in zmanjšanje potrebe po individualnem testiranju povratnih kod pri določanju poteka programa.
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so bile tabele vej široko uporabljene pri programiranju v zbirnem jeziku. Še vedno se uporabljajo pri montažnem programiranju za razvoj vgrajenih sistemov in operacijskih sistemov. Od devetdesetih let prejšnjega stoletja so programski jeziki prevajalnika uporabljali tudi delovanje tabele vej.
Tabele vej so sestavljene iz seznama brezpogojnih navodil, ki se na podlagi vnosa odcepijo na druge cilje. Večina računalniške strojne opreme lahko učinkovito izvaja ta navodila. Včasih se lahko odmik – v bistvu razdalja do cilja – doda v register programskega števca, ki lahko nato kaže na nize navodil za vejo ali skače med nizi navodil za vejo. Vse, kar je potrebno za izvedbo tabele veje, je potrditev vhodne kode, preoblikovanje podatkov v odmik in pomnoževanje podatkov na dano dolžino ukaza.
Vgrajeno programiranje uporablja tabele vej, saj so bolj pomnilniško učinkovite kot uporaba strojne kode ali razporejenih kazalcev. Vgrajeni nadzorni sistemi potrebujejo ta prihranek pomnilnika, in čeprav lahko stane majhno količino zmogljivosti med dostopom do tabele veje, bi vsak klic funkcije virtualne metode stal enako količino zmogljivosti za stabilno delovanje. Omejen dostop do CPE-ja in prihranki pomnilnika v vgrajenih sistemih potrebujejo razvejano tabelo za nabore statičnih funkcij.
Programski jeziki prevajalnika po potrebi ustvarijo lastne tabele vej z uporabo iskalnih ključev pri optimizacijskih prevajalnikih. Nekateri programerji se odločijo, da bodo prevajalniku ročno pomagali pri ustvarjanju kontekstualne tabele veje, tako da prevajalniku dajo dvostopenjske pogojne parametre, iz katerih lahko išče ključe. V prejšnjih letih prevajanja programov so bili izvedba tabele veje ukazi »GoTo« v jezikih prevajalnika Fortran. Tabele vej se še vedno uporabljajo za izvajanje sprememb v poteku programa v jezikih prevajalnika ali kot izhodišče za ponavljajoča se zaporedja ukazov.