Koda SWIFT je univerzalen način identifikacije bank po vsem svetu. Akronim SWIFT je kratica za Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunication Code. To kodo priznava in odobri Mednarodna organizacija za standarde ali ISO in predstavlja določeno banko ali bančno podružnico. Še posebej je uporaben pri omogočanju mednarodnih bančnih nakazil.
Pri prenosu denarja v drugo državo ali drugo banko so možnosti vključujejo storitve hitrega prenosa sredstev na kraju samem, kot je Western Union, storitve spletnega prenosa sredstev, kot je PayPal, ali neposredna bančna nakazila iz ene banke v drugo. Če je izbrano neposredno bančno nakazilo, bo banka verjetno zahtevala kodo SWIFT za banko, ki prejme sredstva. Koda je univerzalno priznana in običajno potrebna za prenos sredstev.
Trenutno je koda SWIFT osem ali enajst znakov. Prvi štirje znaki so črke in se nanašajo posebej na banko. Naslednja dva znaka sta koda države, zadnja dva znaka pa koda lokacije. Če je koda enajst znakov, to pomeni, da je banka dodala trimestno kodo za označevanje določene podružnice banke.
Zgoraj navedena oblika kode SWIFT je standard, ki ga je določil ISO, zlasti ISO 9362. To je posamezno pooblastilo, ki je ustvarilo kodo poslovnega identifikatorja ali BIC. Zaradi tega je ta vrsta kode znana tudi kot koda BIC ali ID ali SWIFT-BIC koda ali ID. Pred letom 2009 je BIC pomenil identifikacijsko kodo banke, ker je identificiral samo finančne institucije. Leta 2009 je ISO spremenil kratico v označbo Business Identifier Code, ker zdaj včasih označuje finančna in nefinančna podjetja.
Kode SWIFT identificirajo samo določeno banko ali drugo institucijo. Ne nadomestijo številke računa. Oseba bo morala posredovati številko posameznega računa skupaj s kodo, ki bo sredstva naložila neposredno na račun.
Številka računa se razlikuje od kode SWIFT ali številke za usmerjanje. Usmerjevalna številka, znana tudi kot številka za usmerjanje, je 9-mestna koda, ki se uporablja v ZDA in je edinstvena za določeno podružnico banke. Usmerjevalno številko in številko računa lahko najdete na dnu čekov in drugih finančnih dokumentov. Na dnu tipičnega čeka so trije nizi številk. Prva številka je usmerjevalna številka, druga številka je edinstvena številka računa, zadnja številka pa je številka posameznega čeka.