Svoboda zbiranja je človekova pravica, ki je zaščitena v mnogih regijah sveta. V skladu s svobodo zbiranja imajo ljudje pravico, da se mirno zbirajo s skupinami drugih ljudi za zasledovanje skupnih interesov in ciljev. Ta koncept je tesno povezan s pravico do svobodnega združevanja, človekovo pravico, ki se nanaša na združevanje v združenja in organizacije.
V skladu z mednarodnim pravom številni dokumenti opisujejo in varujejo svobodo zbiranja. Širok razpon držav, vključno s Kanado, Turčijo, Francijo, Indijo in Združenimi državami, je prav tako izrecno opredelil svobodo zbiranja kot zaščiteno pravico. Hongkong, ki deluje po ločenem sistemu vlade od celinske Kitajske, svojim državljanom zagotavlja svobodo zbiranja.
Pravica do zbiranja se uporablja za trditev, da dokler ljudje ne spodbujajo nasilja ali ustvarjajo jasne in prisotne nevarnosti, imajo pravico, da se zbirajo v skupinah za izmenjavo informacij in idej. Pogosto je to v obliki protestov, kot je razvidno iz piketov podjetij njihovih delavcev in političnih protestov, kjer se državljani zbirajo, da bi protestirali proti vladnim dejanjem. Državljani imajo v okviru svobode zbiranja pravico vložiti peticijo svojim vladam za obravnavo pritožb, čeprav njihove vlade niso dolžne upoštevati teh peticij.
V bistvu svoboda zbiranja ščiti pravico do javnih srečanj. Vlada lahko spremlja javna srečanja za zbiranje informacij za obveščevalne agencije ali v interesu varovanja javne varnosti, ne more pa sestankov razpršiti ali prekiniti. Po zakonu se lahko zaradi javne varnosti zahtevajo dovoljenja za javna srečanja. Ljudje običajno plačajo majhne pristojbine za dovoljenja in vlada ne sme zavrniti dovoljenj na podlagi prepričanj organizacije. Tako je na primer Klu Klux Klan upravičen do dovoljenja prav toliko kot Židovska protiobrekovalna liga.
Državni predstavniki lahko prekinejo javno srečanje, če srečanje ni dovoljeno in predstavlja tveganje za javno varnost ali če je sestanek dovoljen, vendar predstavlja jasno nevarnost. Na primer, če udeleženci javnega srečanja spodbujajo linč, lahko vskočijo policisti, da razbijejo shod in preprečijo nasilje.
Tesno povezana svoboda združevanja je državljanska pravica, ki nalaga, da se ljudje lahko brez vmešavanja pridružijo katerim koli združenjem. Nasprotno pa je ljudem dovoljeno tudi zavrniti članstvo v organizacijah. To obravnava situacije, kot je organiziranje sindikatov, preprečevanje delodajalcev, da bi pritiskali na svoje osebje, da bi zavrnili vstop v sindikat. Prav tako zagotavlja, da ljudi niso prisiljeni včlanjevati se v združenja, ki se jim ne želijo pridružiti.