Svoboda izražanja je v bistvu svoboda govora, čeprav se ta izraz najpogosteje uporablja za opis drugih izhodov kot govorjene besede, namreč pisanja. Medtem ko je njegov glavni namen varovanje pravice do posredovanja informacij, ščiti tudi pravico do iskanja in prejemanja informacij. Več držav ima omejitve svobode izražanja, nekatere pa je sploh ne priznavajo kot pravico. Kljub temu pa svoboda izražanja velja za človekovo pravico tako po Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah (ICCPR) kot po Splošni deklaraciji človekovih pravic (člen 19).
Svoboda izražanja velja za bistvenega pomena za funkcionalno demokracijo. Pravica do iskanja, prejemanja in posredovanja vseh oblik informacij je ključna za izvedbo veljavnih in poštenih volitev. Je tudi temelj vsake vlade, ki jo nadzirajo državljani, saj je poznavanje vladnih odločitev in dejanj ključnega pomena za politično preglednost.
Čeprav je ta svoboda zaščitena pravica v mnogih državah, vključno z Združenimi državami – kjer je zaščitena s prvim amandmajem – ima večina držav omejitve. Ti običajno vključujejo prepoved otroške pornografije, določene predpise o oglaševanju in zakone o nespodobnosti. Prav tako je v ZDA in mnogih drugih državah nezakonito izražati grožnjo nevarnosti, ko je ni.
Ureditev sovražnega govora je verjetno eno najbolj spornih vprašanj v zvezi s svobodo izražanja. Sovražni govor velja za prenos idej, omejitve pa so običajno postavljene le na to obliko govora, ko spremlja grožnje ali načrte nasilja. Večina držav ima običajno nadzor medijev v zvezi z varnostjo vojaških članov, zaradi česar je nezakonito razširjanje informacij o lokacijah ali načrtih vojakov, kadar bi lahko vojsko ogrozilo.
Svoboda izražanja zajema tudi pridobivanje informacij. To pomeni, da imajo ljudje pravico iskati in pridobivati informacije o skoraj vseh temah, vključno z dejanji svoje vlade. Čeprav ima ta oblika izražanja veliko več omejitev kot druge, se običajno podpira v večini demokracij.
Prosta in odprta izmenjava idej ne velja le za enega od temeljnih stebrov demokracije, temveč tudi za človekov razvoj in razsvetljenstvo kot celoto. Svoboda izražanja omogoča ljudem vseh družbenih slojev, da izrazijo svoja prepričanja in mnenja ter spoznajo poglede drugih. Zaščita te človekove pravice je izjemnega pomena za več držav in skoraj vsako svetovno organizacijo.