Svetovna stopnja pismenosti se močno razlikuje glede na državo in definicijo besede »pismenost«. Univerzalne definicije pismenosti ni, najpogostejša pa je sposobnost branja in pisanja v določeni starosti. Po mnenju Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) ta definicija ne zadošča več. To naj bi pomenilo tudi sposobnost komuniciranja, razumevanja, računanja in uporabe tiskanih in pisnih materialov, ki jih najdemo v vsakdanjem življenju. Vključuje tudi sposobnost posameznikov, da dosežejo cilje in dosežejo svoj potencial z razvojem znanja in polnim sodelovanjem v družbi.
Pri poročanju o svetovnih stopnjah pismenosti je težko, saj se statistike poročajo sami in jih ne preverja objektiven organ. Od leta 2011 je skoraj 800 milijonov nepismenih odraslih po vsem svetu, v državah, kot so Bangladeš, Kitajska, Etiopija, Indija in Egipt. Od tega sta dve tretjini žensk. O najnižji stopnji pismenosti poročajo arabske države, južna in zahodna Azija ter podsaharska Afrika. V teh regijah je polovica žensk in ena tretjina moških nepismenih.
V mnogih bogatejših regijah, vključno s Severno Ameriko, Evropo in Avstralijo, se statistični podatki o pismenosti ne zbirajo več, saj je pismenost samoumevna in se domneva, da je statistika 95 % in več. Po statističnih podatkih Združenih narodov (ZN) je po vsem svetu štiri milijarde pismenih ljudi. To pomeni, da skoraj vsak peti človek nima pismenosti. V skoraj 35 državah je stopnja pismenosti manjša od 50 %.
Svetovna pismenost velja za bistveno orodje v boju proti revščini in socialni diskriminaciji. Ugotovljeno je bilo, da nizka raven pismenosti vpliva na gospodarski razvoj države. Leta 2000 je cilj, da se svet opismeni, navdihnil različne vlade, da so sodelovale z ZN, da bi si prizadevale za izobraževanje za vse in določile razvojne cilje. Desetletje je razglasilo za desetletje, posvečeno pismenosti in izobraževanju za nenehen razvoj.
Svetovna pismenost je vsako leto posebnega pomena na mednarodni dan pismenosti, dan, ki ga je leta 1965 sprejel UNESCO. Vsak 8. september je poudarek na iskanju načina, kako približati pismenost tistim, ki je še nimajo. Eden od primerov vrste pobud, ki so naredile razliko, je Globalni projekt pismenosti, ki ima programe v Afriki, Indiji in na Karibih. Darovanje knjig šolam na teh območjih pomeni, da imajo otroci več dostopa do informacij in gradiva. Od leta 2011 so številne države dosegle napredek, pri čemer so se svetovne stopnje pismenosti v 50 letih izboljšale za 30 %.