Svetovalno mnenje je pravno mnenje, ponujeno v situaciji, v kateri ni primera ali polemike, vendar obstaja skrb glede razlage ali zakonitosti zakona. Obstajajo številne nastavitve, v katerih se lahko ponudijo takšna mnenja. V nekaterih regijah je določenim sodiščem morda prepovedano izdajanje svetovalnih mnenj v skladu z nacionalno zakonodajo. Ko se izdajo svetovalna mnenja, se lahko objavijo ali ostanejo zasebna, odvisno od naroda in narave mnenja.
Eden od načinov za pridobitev svetovalnega mnenja je, da se obrnete na sodišče in ga zaprosite za mnenje. V regijah, kjer lahko sodišča dajejo svetovalna mnenja, lahko sodnik ali skupina sodnikov pregleda informacije, posredovane sodišču, in o njih poda pisno mnenje. Mnenje lahko na primer navaja, da se zdi zakon zakonit, in nudi argumente v podporo temu stališču, pri čemer se opira na pravni precedens in nacionalne vrednote. Ali pa svetovalno mnenje nakazuje, da je zakon nezakonit in da je malo verjetno, da bi veljal, če bi ga izpodbijali.
Drug vir svetovalnega mnenja je lahko pravnik in pravni znanstvenik. Številne vladne agencije zaposlujejo odvetnike in lahko svoje osebje prosijo za izdajo svetovalnih mnenj. To se pogosto priporoča pred sprejetjem nove uredbe ali večjimi spremembami politike. Cilj je oceniti predlagano gradivo in razpravljati o tem, ali bo primerno ali ne. Okoljska agencija bi lahko na primer zaprosila za svetovalno mnenje o načrtovani spremembi emisijskih standardov.
Etične komisije lahko dajejo tudi svetovalna mnenja. V tem primeru bi se nekdo obrnil na komisijo in zaprosil za svetovalno mnenje o vprašanju, ki vključuje presečišče etike in prava. Posvetovanje z ljudmi, ki imajo izkušnje z etičnimi zadevami, se pogosto priporoča pred začetkom projekta ali dejavnosti, ki bi se lahko obravnavala kot etično problematična ali vprašljiva; na primer, ljudje morajo opraviti raziskave, ki vključujejo ljudi, z etičnimi paneli.
Svetovalno mnenje praviloma ni pravno zavezujoče. Vendar pa lahko zagotovi koristne informacije o temi, ki vas zanima, in se lahko uporablja za določitev, ali naj se nadaljuje z načrtovano dejavnostjo, predlogom ali pravnim primerom ali ne. Ljudje pa se morajo zavedati, da se mnenja lahko korenito razlikujejo. Dejavnost, ki jo je odobril en odvetnik, lahko drugi ali sodišče, sklicano na sejo, da jo preuči, obravnava kot vprašljivo, svetovalno mnenje pa ni nujno zelena luč za nadaljevanje.