Sveto obhajilo se nanaša na evharistijo in vino, ki ga nekateri kristjani jemljejo kot simbol Kristusovega telesa in krvi med delom cerkvene službe. V Rimskokatoliški cerkvi evharistija ni samo simbol Kristusovega telesa, ampak je tudi Kristusovo telo. To je zakrament. Zakrament je v katolištvu opisan kot simbol stvari in stvari same.
To pomeni, da se katoličani obhajajo sveto obhajilo z molitvijo v fizično Kristusovo telo. Tako jemljejo Kristusa vase. Druge krščanske veroizpovedi ne izvajajo evharistije ali pa jo označujejo le kot simbol Kristusovega telesa, kot jo je omenil pri zadnji večerji.
V katolištvu prakticirajoči katoličani svoje prvo sveto obhajilo opravijo pri sedmih ali osmih letih. To velja za dobo razuma v katolištvu. Tako morajo otroci, ki naredijo svoj prvi zakrament, natančno razumeti, kaj počnejo, ko prvič sprejmejo hostijo. V drugih krščanskih veroizpovedih se lahko kruh in vino razdelita vsem članom cerkve.
Če se odrasla oseba pridruži katoliški cerkvi, bo sodelovala pri slovesnosti, ki lahko vključuje krst, če oseba še ni bila krščena; prvo sveto obhajilo; in birma ali krst po duhu. Druge cerkve lahko zahtevajo tudi krst, preden darujejo zakrament novim članom cerkve. Številne cerkve ne razlikujejo med krstom po eni ali drugi denominaciji.
Večina cerkva prosi, da neverniki ali pripadniki drugih veroizpovedi ne vzamejo svetega obhajila (imenovanega tudi Gospodova večerja). Medtem ko so obiskovalci dobrodošli v druženju s člani cerkve, je Gospodova večerja zavestno dejanje, ki zahteva vero.
Vsi ljudje, ki sprejmejo zakrament, ne pijejo tudi ponujenega vina ali grozdnega soka. Alkoholiki na primer redko pijejo vino. Tudi tisti, ki so zaskrbljeni zaradi bolezni, morda ne pijejo, saj se vino pogosto deli iz skupne skodelice. Vino ali sok, ponujen pri Gospodovi večerji, ni obvezen. Na splošno velja, da je oseba vzela sveto obhajilo, če je pojedla »hostijo« ali kruh. Cerkve se razlikujejo glede tega, kaj je kruh. Včasih se Gospodova večerja začne kot navaden kruh.
V katoliških cerkvah je hostija okrogla bela oblata iz pšenice. Proti koncu maše duhovnik posveti hostijo, nato pa se ljudje odpravijo proti duhovniku, da sprejmejo hostijo. Duhovnik za trenutek dvigne hostijo in reče: »Kristusovo telo«. Tisti, ki prejmejo gostitelja, odgovorijo z besedami »Amen«.
Hostijo nato položimo na jezik ali v obrnjene dlani sprejemnika in jo takoj zaužijemo. Farani se nato vrnejo na svoje sedeže in nato opazujejo nekaj trenutkov tihega razmišljanja.
Posvečena hostija se lahko pošlje s tistimi, ki jih cerkev pooblasti, da dajejo Gospodovo večerjo, da jih odnesejo tistim, ki ne morejo obiskovati cerkve, kot so bolni. Evharistijo lahko obdelujeta moški ali ženska, sveto obhajilo pa sme posvetiti le duhovnik. Pred posvetitvijo je hostija preprosto kruh.
Obhajilo je del tako rekoč vseh maš in vsakega drugega zakramenta. Na primer, krst ponuja evharistijo vsem prisotnim, ki prakticirajo člane te posebne sekte krščanstva. Poroke, tudi če ne vključujejo maše, običajno vključujejo evharistijo. Sveto obhajilo se daruje tudi pri vsaki dnevni maši v katoliški cerkvi.