Svetlobno leto je razdalja, ki jo svetloba v enem letu prepotuje skozi vakuum ali prazen prostor. Svetloba se v vakuumu premika s hitrostjo nekaj več kot 186,282 km na sekundo in v enem letu doseže osupljivih 299,792 bilijona milj (5.8 bilijona km). S tako velikimi razdaljami postanejo relativni izrazi, kot sta “milje” in “kilometri”, neučinkoviti in nesmiselni. Namesto tega astronomi govorijo v smislu svetlobnih let, da opišejo velike razdalje.
Preden lahko razumemo, da govorimo o razdaljah v svetlobnih letih, nam pomaga razumeti, kako daleč se razteza ena sama. V smislu našega lastnega sončnega sistema, ki ga za to vajo definira orbita nekdanjega planeta Pluton, bi moral biti sončni sistem 800-krat večji, da bi imel eno svetlobno leto v premeru. Povedano drugače, sonce je od Zemlje oddaljeno približno 93 milijonov milj, zato bi bilo treba zabeležiti 31,620 povratnih letov od Zemlje do sonca, da bi prepotovali razdaljo svetlobnega leta.
Poleg svetlobnega leta znanstveniki govorijo tudi o svetlobnih sekundah in svetlobnih minutah. Ena astronomska enota (AU) – razdalja od Zemlje do sonca – je 8.3 svetlobne minute. Z drugimi besedami, traja 8.3 minute, da sončna svetloba doseže zemljo. Nasprotno rečeno, sonce je od Zemlje oddaljeno 8.3 svetlobne minute.
Ni zvezde, ki bi bila oddaljena natanko eno svetlobno leto od našega sončnega sistema. Najbližja sosednja zvezda je Proxima Centauri na razdalji 4.2 svetlobnih let. Sledita dvojni zvezdici Alpha Centauri A in Alpha Centauri B, oddaljeni 4.3 svetlobnih let.
Če vemo, kako hitro svetloba potuje, lahko začnemo ceniti velike razdalje vesolja, če govorimo v svetlobnih letih. Na primer, svetloba, ki jo danes oddaja Alpha Centauri, bo potrebovala 4.2 leta, da doseže Zemljo, tako da ko opazujemo to zvezdo, jo vidimo takšno, kot je bila pred 4.2 leti. V bistvu gledamo nazaj v čas, ko gledamo v vesolje.