Sveti jezik se običajno nanaša na jezik, ki se uporablja skoraj izključno za verske namene znotraj določene vere ali kulture. V katolištvu se na primer latinski jezik pogosto uporablja v liturgične namene za sklicevanje na pisna verska dela brez prevoda v lokalni jezik. Obstajajo številni podobni jeziki za druge religije, na primer sanskrt za nekatere hindujske in budistične tradicije ter starejša narečja hebrejščine, ki se lahko uporabljajo v judovskih službah. Sveti jezik se lahko tudi napačno uporablja za sklicevanje na božanski jezik, ki je jezik ali besede, za katere velja, da jih uporablja božansko bitje, kot je božanstvo.
Veliko različnih jezikov lahko imenujemo sveti jezik, običajno odvisno od določene vere ali kulture. Primarni namen takega jezika je izražanje določenih svetih idej znotraj religije, ki niso ali ne bi smele biti izražene v drugem jeziku. Ti jeziki so običajno tisti, v katerih so bila prvotno napisana verska besedila ali v katerih so govorili starodavni verski voditelji. V katolištvu se na primer latinščina pogosto uporablja kot sveti jezik in čeprav duhovnik lahko govori v angleščini ali drugem jeziku, hvalnice in slovesnosti pogosto vključujejo citate in recital v latinščini.
Sanskrt je v številnih religijah pogosto obravnavan kot sveti jezik, saj so številna njihova izvirna besedila uporabljala ta jezik. Hinduizem na primer vključuje številna starodavna besedila, ki so bila prvotno napisana v sanskrtu, jezik pa ostaja pomemben za mnoge hindujce. Sanskrit se je uporabljal tudi za pisanje dokumentov v nekaterih oblikah budizma, čeprav sam jezik ni nujno tako pomemben kot koncepti v jeziku. Starejše oblike hebrejščine se lahko v judovskih obredih obravnavajo kot sveti jezik, čeprav se lahko moderna hebrejščina še vedno govori na bogoslužjih.
Pomembno je ohraniti razliko med idejo svetega jezika in idejo božanskega jezika. Čeprav se na sveti jezik lahko gleda kot na nekaj svetega ali verskega, je to še vedno jezik, ki so ga ustvarili in uporabljajo ljudje. Po drugi strani se božanski jezik običajno nanaša na jezik, za katerega se domneva, da ga je ustvarilo ali uporabljalo božansko bitje. Različne religije in sistemi prepričanj lahko vključujejo te vrste božanskih jezikov, ki jih pogosto govorijo angeli ali podobna bitja, in ti jeziki so lahko ljudem nerazumljivi ali pa se verjame, da so ljudem dali posebne besede z božanskim pomenom.