Največji del možganov, imenovan veliki možgani, je razdeljen na več področij, imenovanih režnji. Del parietalnega režnja, ki leži tik nad temporalnim režnjem, se imenuje supramarginalni girus. Nahaja se v bližini drugih možganskih regij, ki so vključene v jezik in sluh, igra vlogo pri obdelavi slišanega in govorjenega jezika ter pisanih besed. Nadomestne klasifikacije možganov, ki temeljijo na celičnih strukturah, menijo, da je to področje del Brodmannovega območja 40 in ga včasih imenujejo s tem imenom.
Izvedene so bile študije za določitev vloge supramarginalnega girusa med branjem. V eni študiji so udeleženci opravili dva testa, ki sta od njih zahtevala, da se osredotočijo bodisi na fonološke podobnosti med dvema besedama, ki temeljijo na zvoku, bodisi na semantične podobnosti, ki temeljijo na pomenu med njima. Ugotovljeno je bilo, da je supramarginalni gyrus aktiviran pri obeh aktivnostih. Raziskovalci verjamejo, da tudi če branje ne zahteva osredotočanja na zvoke besed, ta možganska regija samodejno pomaga pri obdelavi le-teh za fonološko vsebino.
Bližnja možganska regija, kotni girus, tesno sodeluje z supramarginalnim vijugom pri obdelavi jezikovnih informacij. Zdi se, da je obdelava pomena in semantike besed domena kotnega vijuga, medtem ko supramarginalni vijug določa njihov zvok. Ti dve vijugi sta povezani z deli možganov, ki sodelujejo pri čustvenem procesu, kot je amigdala, in ta povezava lahko posreduje čustveni odziv na jezik.
Poškodba supramarginalnega girusa lahko povzroči jezikovne pomanjkljivosti, znane kot afazije. Wernickejeva afazija je ena od motenj, ki lahko nastane zaradi poškodbe tega področja, zanjo pa je značilen nesmiseln, obilen govor. Poleg tega lahko lezije povzročijo stanje, imenovano transkortikalna senzorična afazija, ki povzroča težave z razumevanjem besed, medtem ko je še vedno sposoben pravilno in jasno generirati jezik.
Supramarginalni girus je znan kot asociacijski center v možganih, saj prejema podatke iz številnih senzoričnih sistemov. Nekatere raziskave kažejo, da ima ta regija lahko pomembno vlogo zunaj jezikovnega razumevanja. Ena študija je pokazala, da je magnetna stimulacija tega vijuga privedla do tega, da so subjekti verjeli, da so zaznali vizualni dražljaj dlje, kot so ga v resnici. Ti rezultati kažejo, da lahko to področje igra vlogo pri zaznavanju časa.
Druga študija je magnetno stimulirala ta girus in druge možganske regije, medtem ko so subjekti izvajali gibalno nalogo, ki je zahtevala načrtovanje. Stimulacija je povzročila bistveno daljši čas za načrtovanje, katere gibe rok uporabiti za izvedbo naloge. Raziskovalci verjamejo, da lahko obstaja povezava med to regijo in manipulacijo predmetov, ki vključuje posebne rezultate.