Zgornji rektus je mišica, ki se nahaja v orbitalni votlini obraza. Ta votlina se pogosto imenuje očesna votlina. Kot ena od ekstraokularnih mišic ima zgornji rektus pomembno vlogo pri gibanju očesa. Primarna funkcija te mišice je dvigniti oko, tako da se zrklo premika v smeri navzgor. Mišica omogoča tudi premikanje očesa v medialni smeri, kar pomeni, da se oko vrti proti sredini telesa.
Zgornja rektusna mišica se začne pri Zinnovem obroču, ki se imenuje tudi skupni tetiven obroč ali obročasta tetiva. Ta struktura obdaja optični živec in je izvorna točka za večino ekstraokularnih mišic, vključno z zgornjim rektusom. Zinnski obroč je dobil ime po nemškem znanstveniku po imenu Johann Gottfried Zinn.
Sklera je bel del zrkla in služi kot točka vstavljanja zgornjega rektusa. Sklera deluje kot zaščitna ovojnica za oko. Ta del očesa omogoča tudi čustveno izražanje, kar pomaga pri neverbalni komunikaciji.
Ko je v normalnem stanju, zgornja rektusna mišica drži oko v položaju, ki mu omogoča pogled naprej. Ko se mišica skrči, lahko oko gleda navzgor in navznoter. To gibanje ne pomaga le v človekovem vidnem polju, ampak tudi drugim pomaga zaznati neverbalne čustvene odzive na podlagi gibanja očesa.
Zgornja rektusna mišica je nagnjena k poškodbam zaradi travmatičnih poškodb obraza in glave ter zaradi nekaterih naravnih zdravstvenih stanj. Mišična paraliza vključuje delno ali popolno paralizo mišice. Primarni simptom mišične paralize, ki vključuje zgornjo rektusno mišico, je stanje, znano kot diplopija, bolj znano kot dvojni vid. Natančen vzrok za to stanje je pogosto nejasen, čeprav se nekateri bolniki rodijo z mišično paralizo. Kirurški poseg je najpogostejše in tudi najuspešnejše zdravljenje mišične paralize.
Poškodba ali trganje mišic se lahko pojavi, ko je prišlo do travmatične poškodbe obrazne regije. Ta vrsta poškodbe je lahko precej boleča, simptomi pa se razlikujejo, odvisno od resnosti poškodbe. Operacija je skoraj vedno potrebna, saj so na splošno prizadeta okoliška tkiva in strukture ter sam zgornji rektus.