Visokotonci so vrsta zvočnikov, ki proizvajajo frekvence zvoka, ki so v zgornji meji človeškega sluha. Super visokotonski zvočnik je zasnovan tako, da posnema tiste zvoke, ki jih visokotonski zvočnik ne zmore, in tako ustvari bolj realističen zvok. Visokotonci lahko pogosto proizvajajo zvoke v območju od 2,000 Hz do 20,000 Hz. Super visokotonci proizvajajo zvoke, ki so na zgornjem koncu razpona visokotoncev in višje, sicer znane kot ultra visoke frekvence.
Vse vrste zvočnikov pretvarjajo električni signal v zvok. Znotraj zvočnih sistemov ali sistemov za zabavo različni zvočniki sodelujejo pri ustvarjanju zahtevanih zvokov. Visokotonci in super visokotonci so tako poimenovani, ker zvoki, ki jih oddajajo, zvenijo kot visoko tonsko »tvitanje« ptic. Na nasprotnem koncu spektra so wooferji, poimenovani tako na podlagi nizkih “woof” zvokov, ki jih oddajajo psi.
Obstaja veliko različnih oblik visokotonskih zvočnikov, vendar so vsi zasnovani tako, da pretvorijo električni signal v mehansko gibanje zraka. Kupola je del visokotonca, ki se premika, in ko je frekvenca, ki jo je treba proizvesti, višja, se kupola zmanjša. Super visokotonci imajo najmanjše kupole, zato lahko proizvedejo najvišje frekvence. Slaba stran je, da imajo te manjše kupole manjšo površino, kar lahko omeji njihovo moč, zlasti na dnu njihovega obsega.
Super visokotonski zvočnik je lahko del domačega stereo sistema ali domačega kina, lahko pa ga kupite kot dodatek. Kljub temu obstaja nekaj polemik glede uporabe super visokotoncev. To večinoma izhaja iz dejstva, da večina zvokov, ki jih predvaja super visokotonski zvočnik, ljudje ne slišijo.
Mnogi proizvajalci opozarjajo na dejstvo, da bodo z dodajanjem super visokotonca vašemu domačemu zabaviščnemu centru nastali zvoki veliko bolj realistični. Trdijo, da super visokotonski zvočnik deluje z drugimi glasnimi zvočniki v sistemu, da ima manj napak, ko se zvoki ustvarijo iz signala. Ideja je, da super visokotonski zvočnik deluje z vsemi frekvenčnimi razponi, da je zvok, ki ga proizvaja, veliko bogatejši in polnejši ter bolj prijeten za vse poslušalce na splošno.
Bilo je tudi nekaj raziskav o vibracijah, ki jih povzročajo ti zvoki. Vse frekvence zvoka potujejo po zraku kot vibracije ali valovi. Zvoki, ki jih ljudje lahko slišijo, povzročajo vibracije v ušesu, ki nato potujejo v možgane kot živčni impulzi. Obstaja nekaj teorij, da čeprav višjih frekvenc ni mogoče slišati, lahko stimulirajo majhne dlačice ali celo kosti v ušesu, zato jih še vedno zaznavamo na neki ravni.