Suha gniloba je uničenje lesa, ki ga povzroča kolonizacija z glivami, ki jedo celulozo, kot sta Meruliporia incrassata in Serpula lacrymans. Ko se les naseli s temi glivami, postane drobljiv in krhek ter sčasoma propade. Ta vrsta poškodb lesa je problem po vsem svetu in ljudje uporabljajo številne tehnike za boj proti njej, od obdelave lesa s protiglivičnimi kemikalijami do uporabe alternativ lesu za ključne dele konstrukcije, da bi se izognili poškodbam, ki jih povzroči suha gniloba.
Izraz “suha gniloba” je nekoliko zmeden, saj pričara podobo lesa, ki v popolnoma suhih razmerah propada. Pravzaprav je za nastanek suhe gnilobe potreben zadosten vir vlage, les pa je lahko poleg drobtinskega in rahlo gobastega precej vlažen. “Suho” je pravzaprav sklicevanje na zastarel izraz za obdelan les. Ko je les “moker”, je surov, brez kakršnih koli obdelav, medtem ko je bil “suh” les obdelan, da je bolj trpežen.
Nekatera klasična mesta za pojav suhe gnilobe vključujejo kopalnico, kuhinjo, palube in zunanje stopnice, ker so vsa ta območja ponavadi visoko vlažna. V nekaterih primerih je lahko zunanja stran lesa videti popolnoma v redu, notranjost pa je popolnoma uničena, saj se celuloza požre. Prvi znak suhe gnilobe je lahko pojav plodov na zunanji strani lesa ali čedalje bolj krhek videz v kosu lesa. Ko ravnate z okuženim lesom, se zdi zelo lahek in se ob nežnem dotiku drobi.
Ko je les nenehno nasičen, so pogoji premokri, da bi glive lahko rasle. Ta pristop k preprečevanju suhe gnilobe pa ni priporočljiv, saj ima številne pomanjkljivosti, med katerimi je nenazadnje, da ni izvedljivo obdržati konstrukcije pod vodo. Namesto tega naj bo les čim bolj suh. Izogibati se je treba stiku tal z lesom, saj tla običajno zadržujejo vlago, ki lahko dovolj prodre v les, da spodbudi rast gliv. Priporoča se tudi ustrezno prezračevanje, da bodo stvari čim bolj suhe, dobra ideja pa je tudi izpostavljanje sončni svetlobi, saj UV sevanje ubije številne glivice. Les lahko obdelamo tudi s protiglivičnimi sredstvi, da se upremo okužbi, čeprav ta metoda ni zanesljiva.
V primeru, da je že prišlo do gnilobe, je treba poškodovan les odstraniti in zamenjati. Več podjetij izdeluje epoksid, ki se lahko uporablja za zapolnitev območij, ki so bila poškodovana zaradi suhe gnilobe. Pomembno je tudi, da pri zdravljenju gnilobe odstranimo omet in druge pomožne gradbene materiale, saj se glive lahko zadržujejo v ometih, lepilih in tapetah.
Guma je lahko izpostavljena tudi obliki suhe gnilobe, ki jo povzročata staranje in suhost. Sčasoma se guma posuši in začne razpokati in drobiti. Ljudje lahko zmanjšajo tveganje suhe gnilobe v izdelkih iz gume tako, da jih rutinsko zamenjajo in jih ohranjajo navlažene. Gumijasti balzami so na voljo za stvari, kot so pnevmatike in vremenske obloge na avtomobilih.