Subklavijska arterija je velika, velika krvna žila, ki oskrbuje s kisikom bogato kri v prsni koš in zgornje okončine telesa. Obstajata desna in leva subklavijska arterija, ime pa sta dobila po tem, da se obe nahajata pod ključnico, splošno znano kot ključnice. Na desni strani telesa izvira subklavijska arterija kot veja brahiocefalne arterije ali debla, znane tudi kot neimenovana arterija. Neposredno od aortnega loka se odcepi leva subklavijska arterija. Čeprav desna arterija ne veje neposredno iz aorte kot leva, je njen izvor, brahiocefalna arterija, neposredna veja iz aorte.
Različni deli subklavijske arterije imajo različna imena. Od začetka desne arterije, ki je brahiocefalna arterija, in sega do zunanje meje ali roba prvega rebra je subklavijska arterija. Odsek, ki sega od roba prvega rebra do pazduhe ali pazduhe, se imenuje aksilarna arterija. Od aksilarne arterije do upogiba komolca se razteza delitev, znana kot brahialna arterija, od komolca pa se razcepi ali razveja navzdol na dve arteriji – radialno in ulno. Ne glede na različna imena so vsi deli v bistvu del desne ali leve subklavijske arterije.
Arterije se razlikujejo po velikosti, saj se odcepijo v vse smeri, da oskrbijo celotno telo s oksigenirano krvjo. Najmanjše od njih se imenujejo arteriole, največja pa je aorta – izvor vseh vej, ki sestavljajo celotno mrežo krvnih žil, odgovornih za transport krvi iz srca. Vse arterije, razen pljučnih, prenašajo oksigenirano kri iz srca.
Zaradi črpanja srca je v arterijah precejšen pritisk in ta pritisk je mogoče občutiti na različnih mestih po telesu. Ko glavna arterija leži blizu površine kože in prečka kost, je mogoče začutiti vsak nalet utripajočega srca; to je v bistvu pulz. Pri preverjanju ustreznega krvnega obtoka pri osebi bo zdravstveni delavec pogosto občutil utrip, ki nastane v radialni arteriji, ki je veja subklavijske arterije, ki se nahaja v podlakti. Pri dojenčkih se običajno registrira brahialni pulz – utrip v brahialni arteriji, ki se nahaja v nadlakti.