Subarahnoidna krvavitev je vrsta kapi, za katero je značilna krvavitev v območju med arahnoidno membrano in pia mater, dvema membranama, ki pokrivata možgane. Arahnoidna membrana in pia mater sta dve najbolj notranji možganski ovojnici, membrani, ki pokrivata strukture osrednjega živčnega sistema. Pia mater je občutljiva in se oprime površine možganov, medtem ko je arahnoidna plast iz vezivnega tkiva, podobnega pajkovi mreži, in pomaga blažiti osrednji živčni sistem. Subarahnoidna krvavitev je lahko posledica poškodbe glave ali rupture anevrizme v možganih.
Najpogostejši simptom subarahnoidne krvavitve je nenaden, intenziven glavobol, znan kot glavobol z udarcem groma. Mnogi bolniki nimajo drugih simptomov. Vendar pa lahko subarahnoidalno krvavitev spremljajo tudi bruhanje, delirij, togost vratu, napadi, koma in šibkost na eni strani telesa.
V hujših primerih se lahko pojavi možganska hernija, ki povzroči razširitev ene zenice in nezmožnost krčenja zenice kot odziv na svetlobo. Redko se pojavi tudi intraokularna ali subhialoidna krvavitev, krvavitev v oko oziroma okolico. Subarahnoidna krvavitev sproži tudi sproščanje adrenalina in drugih hormonov, kar ima za posledico povišanje krvnega tlaka in povečan srčni utrip. Sledijo lahko srčna aritmija, nakopičena tekočina v pljučih in celo srčni zastoj.
Subarahnoidna krvavitev je najpogosteje posledica rupture možganske anevrizme, oslabljenega predela možganske arterije, ki se poveča. Drugi možni vzroki vključujejo druge motnje krvnih žil, poškodbe glave, zlorabo kokaina, anemijo srpastih celic in motnje strjevanja krvi ali jemanje antikoagulantov. Subarahnoidna krvavitev je vedno nujna in jo je treba zdraviti čim prej. Polovica vseh primerov je smrtnih in veliko ljudi, ki preživijo, trpi zaradi kognitivnih ali nevroloških motenj.
Bolniki s subarahnoidno krvavitvijo se čim hitreje stabilizirajo. Glede na resnost stanja bo morda potrebna takojšnja operacija za odstranitev krvi in zapiranje mesta krvavitve. Drugi bolniki se stabilizirajo za daljše časovno obdobje in opravijo angiogram stegnenice, da odkrijejo vir krvavitve. Anevrizmo lahko zdravimo s striženjem ali zvijanjem. Za striženje je potrebno odpreti lobanjo in namestiti sponke na arterijo okoli anevrizme, medtem ko se zvijanje izvede tako, da se skozi arterije spelje kateter in ob anevrizmo položijo platinaste tuljave, kar povzroči krvni strdek, ki uniči anevrizmo.