Strukturna bioinformatika je uporaba matematičnih raziskav in modeliranja fizične strukture bioloških molekul, znanih tudi kot biomolekule. Raziskave na tem področju zajemajo širok nabor interesov, od genetike do razvoja cepiv. Ta veja bioloških znanosti poteka v laboratorijih po vsem svetu. Številne izobraževalne ustanove, zasebne organizacije in vladne agencije imajo raziskovalne programe strukturne bioinformatike, ki pomagajo pri njihovih raziskovalnih in razvojnih ciljih. Diplome na tem področju in možnosti za štipendije so na voljo prek številnih akademskih institucij.
V strukturni bioinformatiki lahko raziskovalci vizualno predstavijo fizične strukture različnih biomolekul, da bi izvedeli več o njihovem delovanju. Te informacije lahko pomagajo raziskovalcem predvideti strukturne oblike v zaporedju, da razvijejo hipoteze o družinah molekul, ki imajo lahko podobne lastnosti in značilnosti. Poleg predstavljanja znanih molekul lahko raziskovalci uporabljajo modeliranje za napovedovanje oblike novih molekul, ki bi lahko bile znanstvenega interesa.
Proteine v celotnem človeškem telesu lahko analizirajo strokovnjaki za strukturno bioinformatiko, ki preučujejo tudi teme, kot so strukture in formulacije DNK in RNA. Ta raziskava je lahko kritična v farmacevtski industriji, kjer so ciljna zdravila za zdravljenje stanj brez povzročanja stranske škode zelo zanimiva. Z uporabo strukturne bioinformatike lahko raziskovalci razvijejo projekcije o biomolekulah, ki jim lahko pomagajo razviti nove pristope k zdravljenju in razvoju zdravil.
Pri razvoju cepiva lahko raziskovalci to orodje uporabljajo za preučevanje protiteles in antigenov ter njihovega delovanja. To lahko pomaga pri ustvarjanju natančno usmerjenega cepiva, ki bo omogočilo bolnikovemu telesu, da se bori proti mikroorganizmom. Ista raziskava je lahko v pomoč pri epidemijah, kjer raziskovalci uporabljajo matematično modeliranje za hitro pridobivanje informacij o prej neznanih organizmih in spojinah, ki jih najdemo v telesih okuženih bolnikov. Te informacije lahko pomagajo pri razvoju zdravljenja.
Raziskovalci na tem področju imajo običajno diplomo iz molekularne in celične biologije, s poudarkom na bioinformatiki in strukturni biologiji. To lahko zahteva desetletje ali več v šoli, odvisno od programa in vrste raziskave, ki jo izvaja podiplomski študent. Nekateri raziskovalci opravljajo tudi podoktorsko delo, da bi še dodatno razvili svoje strokovno znanje, preden vstopijo na trg dela. Napredne diplome in izkušnje na tem področju lahko usposobijo ljudi za delo v javnem ali zasebnem sektorju. Plačilo je lahko različno, odvisno od vrste dela, ki ga raziskovalec opravlja, in lokacije zaposlitve.