Pokojninski strošek je vsaka vrsta stroškov, ki jih ima delodajalec pri upravljanju pokojninskega načrta za svoje zaposlene. Odhodki te vrste so evidentirani v računovodskih poročilih in evidencah podjetja, pri čemer so različne transakcije pogosto obračunane z uporabo najustreznejše računovodske metode. Obseg in obseg pokojninskih stroškov, povezanih z danim pokojninskim načrtom, bosta odvisna od celotne strukture tega načrta, vključno z upravljanjem kakršnega koli ujemanja prispevkov zaposlenih, ki jih delodajalec izbere za posamezne pokojnine zaposlenih.
Obstaja več različnih vrst transakcij, ki se lahko vključijo kot odhodki za pokojnino v računovodskih evidencah delodajalca. Vključeni so vsi stroški storitev, povezani z upravljanjem načrta, skupaj s projekcijami in dejanskimi zneski, realiziranimi pri donosu sredstev, ki pomagajo ustvarjati prihodke od obresti, ki se nato dodajo bilanci pokojninskega načrta. Vključenih je lahko tudi več odplačnih odhodkov, kot so odplačni dobički ali izgube, povezani z načrtom, in kakršna koli amortizacija, ki se lahko pojavi z različnimi prehodnimi sredstvi ali obveznostmi.
Znesek odhodkov za pokojnine je običajno zabeležen v izkazu poslovnega izida, ki ga ustvari podjetje, in bo odražal skupni znesek stroškov, nastalih med začetnim in končnim datumom, ki je prikazan na vrhu izkaza. Ta pristop omogoča razmeroma enostavno sledenje dobičkov ali izgub v vrednosti pokojninskega programa. Drugje v računovodskih evidencah so na voljo podrobnejše informacije, ki pomagajo podpreti tiste številke, ki se pojavljajo v izkazu poslovnega izida, zaradi česar je relativno enostavno prepoznati razloge za dobičke ali izgube.
Kot pri večini vrst finančnih načrtov bo struktura dejanskega pokojninskega načrta določila, katere vrste transakcij se lahko štejejo za pokojnine in odhodke in katere ne. Pokojninski načrt, ki se opira izključno na prispevke zaposlenih brez ujemajočega se prispevka delodajalca, bo razmeroma preprost glede postavk stroškov. Kadar delodajalec plača prispevke, ki temeljijo na ustreznem programu ali na dejavnikih, kot so delovna doba določenega zaposlenega ali bruto dohodek, ki ga je zaposleni zaslužil v koledarskem letu, obseg stroškov, ki bi veljali in se evidentirali lahko nekoliko večji. Vladni predpisi v zvezi z vzpostavitvijo in upravljanjem pokojninskih načrtov bodo prav tako imeli vlogo pri določanju, ali se transakcija šteje za odhodek za pokojnine ali je treba transakcijo obračunati na kakšen drug način.