Izraz »stroški denarja« se nanaša na obresti, ki jih vlagatelji potrebujejo za vlaganje v tvegana sredstva, ker imajo možnost izbire, da svoj denar vložijo v netvegane naložbe, kot so državne obveznice ali zajamčena vezana vloga. Stroški denarja so zelo pomemben vidik financ, saj vplivajo na ceno velikega števila sredstev in naložb. Narekuje stopnje, po katerih se lahko podjetja zadolžujejo za financiranje svojih dejavnosti, in določa hipotekarne obrestne mere, obrestne mere za študentska posojila, obrestne mere kreditnih kartic in številne druge oblike financiranja. Na stroške denarne mere ali obrestne mere vplivajo kratkoročne obrestne mere centralnih bank in obrestne mere državnih obveznic, ker jih vsi drugi uporabljajo kot merila, ko posojajo, vlagajo ali izposojajo denar.
Za prevzemanje dodatnih stopenj tveganja bodo vlagatelji zahtevali višje donose, tako bodo vplivale na primer na cene delnic in obveznic, ki jih izdajajo korporacije. Vlagatelji racionalizirajo, da je za obveznice, ki jih izdajo stabilne vlade, na primer zagotovljeno plačilo fiksne obrestne mere, medtem ko bi podjetja lahko šla v stečaj zaradi številnih dejavnikov. Zaradi tega bodo morale korporacije vlagateljem plačati višjo obrestno mero, da bi nadomestile dodatno tveganje, kar bo vplivalo tudi na njihov dobiček. Tako je cena denarne mere nastavljena tako, da odraža razmerje med tveganjem in donosom, kar pomeni, da bodo ljudje pri naložbah z nizkim tveganjem običajno sprejeli nizke donose, pri visokih tveganjih pa bodo običajno pričakovali visoke donose.
Poleg tega bodo ljudje, ko bodo cenili vrednostne papirje, kot so delnice in obveznice, uporabili obresti na državne obveznice kot referenčno merilo, k temu pa bo dodana premija za tveganje, ki je donos, dodan na netvegano obrestno mero. Na primer, če bi imela 10-letna državna obveznica 5-odstotno fiksno obrestno mero, 10-letna podjetniška obveznica pa 13-odstotno obrestno mero, bi bila premija za tveganje 8-odstotna. Poleg tega imata referenčna državna obveznica in podjetniška obveznica običajno enako dolžino do zapadlosti in višja kot je premija tveganja, bolj tvegana je obveznica. Stroški denarja so vezani tudi na dejstvo, da se bo vrednost dane količine denarja danes v prihodnosti zmanjšala, če ne bodo zaslužene zadostne obresti. Z drugimi besedami, če uporabimo primer, je 1 ameriški dolar (USD) danes vreden več kot 1 dolar v prihodnosti, če na 1 dolar ne nastanejo obresti.
V sodobnem gospodarstvu večina ljudi igra vse vloge posojilodajalcev, vlagateljev in posojilojemalcev in nanje tako ali drugače vplivajo stroški denarja. Na primer, ko oseba položi denar v banko, ji lahko banka plača redne obresti, hkrati pa banka naloženi znesek uporabi za kreditiranje drugim posameznikom in institucijam za lastne namene. Del obresti, prejetih od različnih vrst kreditov, ki jih zagotovi banka, bo namenjen plačilu obresti vlagatelju. Prav tako ima lahko isti vlagatelj hipotekarno posojilo in/ali kreditno kartico iste banke.