Strateško financiranje upošteva, kako različne vrste možnosti financiranja izpolnjujejo širše cilje in cilje organizacije. Poskuša najti optimalno kombinacijo financiranja, ki je primerna za del podjetja, ki se financira, in na koncu poveča vrednost. Strateški pristop financiranja je lahko primeren tako za profitne kot za neprofitne subjekte.
Organizacije lahko običajno izbirajo med različnimi možnostmi pri financiranju operacij. Profitno podjetje lahko uporabi kombinacijo lastniškega in dolžniškega financiranja. Lastniško financiranje zbira denar od vlagateljev v zameno za lastniški delež v podjetju. Podjetje, ki uporablja dolžniško financiranje, najema posojila ali izdaja obveznice. Obe vrsti dolžniškega financiranja zahtevata občasno plačevanje obresti in odplačilo glavnice.
Mešanica financiranja, ki jo uporablja profitno podjetje, je njen strateški pristop financiranja. Razvoj strategije za te odločitve je običajno naloga glavnega finančnega direktorja (CFO). Finančni direktor poskuša najti kombinacijo financiranja, ki poveča dobiček. Na to mešanico lahko vplivajo davčne olajšave ali olajšave, trenutne obrestne mere, stanje v gospodarstvu ali celo javno mnenje o primernosti ene vrste financiranja pred drugo.
Neprofitne organizacije pristopajo k strateškemu financiranju drugače kot profitna podjetja. V neprofitnem kontekstu je strateško financiranje mešanica dobrodelnih prispevkov, danih organizaciji iz različnih virov. Možnosti vključujejo donacije posameznikov, nepovratna sredstva zasebnih ustanov, nepovratna sredstva korporacij ter donacije in pogodbe vladnih agencij. Odstotek dohodka organizacije, ki prihaja iz teh različnih virov, je njena mešanica financiranja.
Izvršni direktorji in upravni odbor organizacije poskušajo usmerjati dobrodelne možnosti organizacije, tako da ji mešanica financiranja zagotavlja največjo operativno prilagodljivost. Strateško financiranje neprofitnih organizacij je vaja pri preverjanju možnosti financiranja, določanju vrst omejitev, ki so postavljene za sredstva, in sprejemanju zavestnih odločitev za iskanje tistih, ki postavljajo manj omejitev pri uporabi njihove donacije. Portfelj financiranja organizacije je običajno izražen kot tortni grafikon. Teorija strateškega financiranja neprofitnih organizacij pravi, da bi si morala organizacija prizadevati, da večina sredstev izvira iz neomejenih individualnih donacij, ki zagotavljajo največjo prilagodljivost pri uporabi.
Druga strateška odločitev, ki jo sprejme neprofitna organizacija, je sprejemanje in dodeljevanje donacij, namenjenih programom in ne splošnim operacijam. Vsakič, ko neprofitna organizacija sprejme nepovratna sredstva za program, sklene pogodbo, ki zavezuje organizacijo, da bo sredstva porabila za ta namen. Za nekatere organizacije lahko strošek izvajanja programa, ki je neustrezno financiran, ustavi celotno neprofitno organizacijo. Strateško financiranje v zvezi s to vrsto vprašanj se nanaša na sposobnost organizacije, da prepozna programske donacije in pogodbe, ki bodo ustvarile primanjkljaj, in da ta sredstva, kadar je to primerno, zavrne.